Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (23.926-23.950)



  1.      nèupoštévanje  -a s (-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje
  2.      nèuprizorljív  -a -o prid. (- -í) ki ni uprizorljiv: tako razpoloženje je neuprizorljivo / ekspr. neuprizorljiva drama težko uprizorljiva
  3.      nèuráden  -dna -o prid. (-) ki ni uraden: neuradni podatki, rezultati; ta komentar je neuraden; neuradne diskusije / ekspr. prijeten, neuraden pogovor sproščen / sprejeti stranko med neuradnimi urami ♦ jur. neuradni obisk obisk državnega funkcionarja pri ustreznem funkcionarju druge države zaradi osebnega posvetovanja o določenih vprašanjih; šport. neuradno tekmovanje nèurádno prisl.: neuradno obiskati državo; neuradno se pogovarjati
  4.      nèuravnotéžen  -a -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki ni uravnotežen: neuravnotežene sile povzročajo gibanje v zemeljski skorji / neuravnotežena mladina neuravnovešena
  5.      nèurejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni urejen: nepospravljena, neurejena soba / prostor okoli blokov je še neurejen / neurejena množica, skupina / duševno, notranje neurejen človek neuravnovešen / živi v slabih, neurejenih razmerah / ima neurejeno prebavo / neurejena obleka / fant neurejene zunanjosti nèurejêno prisl.: neurejeno so se pomikali proti izhodu
  6.      neúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na neurje: neurni oblaki se kopičijo od severa / divjanje neurne vode
  7.      neúrje  -a s () zelo močne padavine, navadno s hudim vetrom: neurje je naredilo veliko škodo; kraj je zajelo neurje / snežno neurje; pren. neurje v duši
  8.      nèusahljív  -a -o prid. (- -í) ki ne usahne: neusahljiv studenec, vrelec; pren. njegov neusahljivi humor; trgovina je bila neusahljiv vir dohodkov
  9.      nèusklajèn  -êna -o in nèusklájen -a -o prid. (- -é; -) ki ni usklajen: neusklajeno delo posameznikov / neusklajeni medsebojni odnosi neurejeni
  10.      nèusklajênost  in nèusklájenost -i ž (-é; -) lastnost, značilnost neusklajenega: neusklajenost proizvodnje in porabe / čutiti je bilo neusklajenost med solistko in dirigentom
  11.      nèusmíljen  -a -o prid. (-) ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva nèusmíljeno prisl.: neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati
  12.      neusmíljen  -a -o prid. () ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neusmiljena pripeka, vročina; njegovo neusmiljeno kričanje je privabilo veliko ljudi / neusmiljeno vreme slabo, grdo neusmíljeno prisl.: neusmiljeno se dere; sonce neusmiljeno pripeka; neusmiljeno vroče je
  13.      nèusójen  -a -o prid. (-ọ́) ekspr. ki (komu) ni usojen: stopala je za krsto neusojenega ji zaročenca / manjkalo je samo še nekaj neusojenih let, da bi uresničil svoj načrt
  14.      nèusposóbljen  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni usposobljen: strokovno neusposobljeni delavci; za to delo je neusposobljen
  15.      nèustavljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neustavljiva želja; zajelo ga je neustavljivo razburjenje / njena neustavljiva ljubkost ga je premagala ∙ ekspr. z neustavljivo silo jo je vleklo domov zelo, močno nèustavljívo prisl.: neustavljivo drveti, prodirati; neustavljivo lep otrok
  16.      nèustrášenost  -i ž (-) knjiž. pogumnost, odločnost: komaj je čakal prilike, da bi pokazal svojo neustrašenost
  17.      nèustrašljív  -a -o prid. (- -í) redko pogumen, odločen: neustrašljiv človek, junak
  18.      nèustrezajóč  tudi nèustrezajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) redko neprimeren: glasbena skupina ni najboljša zaradi neustrezajočih instrumentov
  19.      nèustrojèn  -êna -o tudi nèustrójen -a -o prid. (- -é; -ọ́) ki ni ustrojen: neustrojena koža
  20.      nèutajljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje // knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva nèutajljívo prisl.: podatki neutajljivo pričajo o tem
  21.      neutégoma  prisl. (ẹ̑) 1. star. nemudoma: treba je neutegoma poslati pomoč 2. zastar. nepričakovano: ko je neutegoma stal pred menoj, sem se ga ustrašil
  22.      nèutemeljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje nèutemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati
  23.      nèutešèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni utešen: neutešen otrok / neutešen jok; neutešena radovednost / neutešena lakota / neutešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: neutešene želje; njeno hrepenenje je bilo neutešeno 2. knjiž., redko (spolno) nezadovoljen; nepotešen: neutešena žena / neutešena sla
  24.      nèutešljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utešiti: v svoji potrtosti je bila neutešljiva / neutešljiva žalost / neutešljiva lakota, žeja // knjiž. neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešljive želje; misel na dom jo je navdala z neutešljivim hrepenenjem nèutešljívo prisl.: neutešljivo jokati
  25.      nèutihljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki (dolgo) ne utihne: neutihljiv smeh; neutihljivo stokanje ranjencev // ekspr. pogost, pogosten: materina neutihljiva graja nèutihljívo prisl.: kos je neutihljivo pel

   23.801 23.826 23.851 23.876 23.901 23.926 23.951 23.976 24.001 24.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA