Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (23.903-23.927)

23903.      nèugnánček  -čka m (ȅ-á) manjšalnica od neugnanec: končno so tudi najmanjši neugnančki omagali in pospali ♪
23904.      nèugóden  -dna -o prid., nèugódnejši (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni ugoden: za poroko si je izbral precej neugoden čas; prišel je v neugodnem trenutku / dela v neugodnih okoliščinah; neugodne življenjske razmere / za košnjo neugodno vreme / neugodna rešitev prošnje / neugoden duševni, telesni občutek / neugodni rezultati dela / neugodna kritika, ocena negativna, odklonilna nèugódno prisl.: neugodno se počutiti; dogodek je neugodno vplival nanj / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ob teh besedah ji je bilo zelo neugodno ♪
23905.      nèugódnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neugodnega: zaradi neugodnosti razstavnega prostora ni bilo pričakovanega obiska / boriti se je moral z mnogimi neugodnostmi neprijetnostmi, težavami ♪
23906.      nèugonobljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. neuničljiv: neugonobljiva snov; neugonobljivo pohištvo trdno, trpežno / to je izredno delaven, neugonobljiv človek / neugonobljivo hrepenenje zelo veliko ♪
23907.      nèugotovljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ugotovljen: avtor dela je neugotovljen; še neugotovljena škoda ♪
23908.      nèuhójen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni uhojen: neuhojena pot, steza / težko je hodil v neuhojenih čevljih ♪
23909.      nèujemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da ujeti: na konjih so bili neujemljivi / neujemljiv trenutek / neujemljiva svetloba ♪
23910.      nèukanljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizpodbiten, nedvomen: neukanljiv dokaz ♪
23911.      neukréten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. okoren, neroden: neukreten fant / težka, neukretna hoja ♪
23912.      nèukrôten  -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) knjiž. neukrotljiv: neukroten konj / dekle je neukrotno / bruhnil je v neukroten smeh ♪
23913.      neúmen  -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži ● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled ♪
23914.      nèumétnik  -a m (ȅ-ẹ̑) kdor ni umetnik: neumetnik težko presoja umetnostne probleme; njegova dela so cenili umetniki in neumetniki ♪
23915.      nèumétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od umetnosti: skušali so odkriti, kaj je umetnost in kaj neumetnost / ekspr. v gledališko življenje so vnašali neznanje in neumetnost ♪
23916.      nèumevajóč  tudi nèumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) star. nerazumevajoč: od njega niso pričakovali tako neumevajočega mnenja / srečala je njegov neumevajoči pogled ♪
23917.      nèumévanje  -a s (ȅ-ẹ́) star. nerazumevanje: neumevanje jezika / kazal je izrazito neumevanje za umetniško ustvarjanje ♪
23918.      nèumljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nerazumljiv: neumljivi pojavi; neumljiva beseda, razlaga / neumljivo otroško govorjenje / ekspr. neumljiva sreča zelo velika ♪
23919.      neúmnež  -a m (ȗ) ekspr. neumen človek: tak neumnež, kot je on, vse narobe naredi / dela se neumneža, ki ne zna do pet šteti / kot psovka stoj, neumnež, da ne boš vsega pohodil ♪
23920.      neúmnica  -e ž (ȗ) ekspr. neumna ženska: ošabna neumnica / bila je prava neumnica, vse jim je povedala / kot psovka neumnica, še tega ne znaš ♪
23921.      neúmnik  -a m (ȗ) knjiž., redko neumen človek: zmerjala ga je z neumnikom ♪
23922.      neúmnost  -i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti neumnosti; slabš. klatiti, kvasiti neumnosti; počenjati, uganjati neumnosti; kakšno neumnost je spet povedal / kot vzklik nobenih neumnosti // kar je neumno sploh: take neumnosti še nisem bral, gledal / napolnili so mu glavo z neumnostmi neumnimi nazori, mislimi 3. v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo zamenjal službo - neumnost; neumnost, tega ne verjamem 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz neumnosti, po neumnosti izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlage: storiti kaj iz neumnosti; po neumnosti izgubiti delo; prav po neumnosti sem se udaril ♪
23923.      nèumrjóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) zastar. nesmrtnost: neumrjočnost pesnikovih del ♪
23924.      nèuporáben  -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno ♪
23925.      nèuporábljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni uporabljen: novi, še neuporabljeni predmeti; neuporabljene tiskovine / drugi prostori so ostali zaprti in neuporabljeni ♪
23926.      nèupoštévanje  -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
23927.      nèuprizorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni uprizorljiv: tako razpoloženje je neuprizorljivo / ekspr. neuprizorljiva drama težko uprizorljiva ♪

   23.778 23.803 23.828 23.853 23.878 23.903 23.928 23.953 23.978 24.003