Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (23.778-23.802)


  1.      nèsestávljen  -a -o [sǝs in ses] prid. (ȅ-ȃ) ki ni sestavljen: sestavljene in nesestavljene snovi / lastna imena so lahko sestavljena ali pa nesestavljena ♦ lingv. deljenje nesestavljenih besed ♪
  2.      nèsigníran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nepodpisan, nezaznamovan: slike so ostale nesignirane ♦ num. nesignirani novec novec brez označbe kovnice ♪
  3.      nèsigúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) pog. negotov, dvomljiv: uspeh predstave je precej nesiguren / njen položaj je nekoliko nesiguren / nesigurne vesti / ima nesiguren nastop nesamozavesten, neodločen ♪
  4.      nèsimpátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim ♪
  5.      nèsistemátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani nèsistemátično prisl.: nesistematično delati; nesistematično poučevati, vzgajati ♪
  6.      nèsistemátičnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva ♪
  7.      nèskaljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da skaliti: jezero je bilo skoraj neskaljivo / s svojim neskaljivim mirom jih je vedno znova presenečal ♪
  8.      nèskesán  -a -o [kǝs] prid. (ȅ-á) v krščanskem okolju ki ni skesan: neskesan grešnik; bala se je, da ne bi umrl neskesan ♪
  9.      nèskláden  -dna -o prid. (ȅ-á) ki ni skladen: neskladen telesni in duševni razvoj / posamezni deli fasade so neskladni / njune izjave so neskladne / peli so z neskladnimi glasovi neubranimi / neskladna predstava / neskladno družinsko življenje ♪
  10.      nèskládje  -a s (ȅ-ȃ) stanje neskladnega: v delu je čutiti neskladje med poetično vsebino in nedognano obliko; družbena, idejna neskladja / med njima prihaja do neskladja / priti v neskladje s predpisi / knjiž. to dejanje je v neskladju z njegovo poštenostjo ni v skladu ♪
  11.      nèskrájšan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni skrajšan: obleko je pustila neskrajšano / neskrajšani delovni čas ♪
  12.      nèskrômnost  -i ž (ȅ-ó) lastnost neskromnega človeka: očitali so mu neskromnost; visok položaj še ne opravičuje osebne neskromnosti / knjiž., ekspr. neskromnost njegovih želj je povzročila veliko negodovanja zahtevnost ♪
  13.      nèsladkán  -a -o prid. (ȅ á) ki ni sladkan: nesladkan čaj; nesladkano sadje se manj časa ohrani kot sladkano ♪
  14.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
  15.      neslánež  -a m (ȃ) slabš. neprijeten, zoprn človek: težko je prenašati tega neslaneža ♪
  16.      neslánost  -i ž (ā) slabš. neprimerno, nedostojno govorjenje, vedenje: težko je prenašala njegove neslanosti / govoriti, kvasiti, pripovedovati neslanosti / uganjali so razne neslanosti neprimerna, neumestna dejanja ♪
  17.      nèsláven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni slaven: neslaven človek / ekspr.: priče neslavne preteklosti; neslavna zmaga / evfem. njegovo neslavno dejanje mu ni bilo v čast sramotno nèslávno prisl.: neslavno končati življenje ♪
  18.      nèslíšen  -šna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež; neslišen let letala; dihanje je bilo skoraj neslišno / nav. ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede nèslíšno prisl.: neslišno so se približali hiši ♪
  19.      nèslúten  -a -o prid. (ȅ-ū) 1. knjiž. nepričakovan, nepredviden: neslutene težave / razkrivajo se mu neslutena obzorja 2. publ. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesluteni dosežki znanosti; nesluten napredek, razvoj; imeti neslutene možnosti nèslúteno prisl.: znanosti so nesluteno napredovale; nesluteno daleč ♪
  20.      nèsmél  -a -o [el in eu̯] prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) knjiž., redko nesamozavesten, neodločen: nesmeli začetniki / napisal je nekaj nesmelih besed v svoj zagovor nèsmélo prisl.: nesmelo odgovoriti, vprašati ♪
  21.      nèsmísel  -sla [ǝu̯] m (ȅ-ȋ) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle ♪
  22.      nèsmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje 2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno // knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari nèsmíselno prisl.: nesmiselno delati; nesmiselno ravnati / v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj ♪
  23.      nèsmótrn  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni // nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje nèsmótrno prisl.: nesmotrno se gibati; nesmotrno zapravljati čas; sam.: njegovo prizadevanje so ocenili kot nekaj nesmotrnega ♪
  24.      nèsmótrnost  -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nesmotrnega: nesmotrnost otrokovih gibov / izkazala se je nesmotrnost njihovega gospodarjenja ♪
  25.      nesmŕtnik  -a m (ȓ) nav. ekspr. 1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike 2. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike ♪

   23.653 23.678 23.703 23.728 23.753 23.778 23.803 23.828 23.853 23.878  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA