Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (2.351-2.375)
- čéškoslováški -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na Češkoslovaško: zmagal je češkoslovaški tekmovalec / češkoslovaška krona / Češkoslovaška socialistična republika ♪
- četŕtkov -a -o (ŕ) pridevnik od četrtek: četrtkova izdaja časopisa ♪
- četverokót -a m (ọ̄) 1. četverokotna ploskev: četverokoti njiv in travnikov 2. zastar. četverokotnik ♪
- četverokóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima štiri kote: četverokotna gredica, ploskev / skozi okno pada četverokotna svetloba ♪
- četverokótnik -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima štiri kote: enakostranični, pravokotni, tangentni četverokotnik ♪
- čezkolénski -a -o prid. (ẹ̑) ki sega čez kolena: čezkolenski škornji ♪
- číkoš -a m (ȋ) 1. v madžarskem okolju pastir konj: čikoš dirja za čredo 2. redko visoka kučma: bili so v narodnih nošah in čikoših ♪
- členkovít -a -o prid. (ȋ) ki ima velike, izrazite členke: členkovite kmečke roke / členkovito telo raka telo, sestavljeno iz členkov ♪
- človekoljúb -a m (ȗ) knjiž. kdor ljubi ljudi in jim rad pomaga: s tem dejanjem je pokazal, da je človekoljub; človekoljubi obsojajo vojskovanje; igral je vlogo samaritana in človekoljuba ♪
- človekoljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ima namen pomagati ljudem: človekoljubne ustanove / to je človekoljubno dejanje ♪
- človekoljúbje -a s (ȗ) knjiž. ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim: človekoljubje bo premagalo egoizem ♪
- človekoljúbnost -i ž (ú) knjiž. lastnost človekoljubnega: človekoljubnost predpisov / vsi so poznali njegovo človekoljubnost ♪
- človekomŕzen -zna -o prid. (r̄) knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: biti človekomrzen ♪
- človekomŕznež -a m (ȓ) knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: zagrenjen človekomrznež ♪
- človékov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na človeka: človekovi predniki; pes je človekov prijatelj; področja človekove dejavnosti / človekova notranjost; človekova osebnost ♦ jur. človekove pravice pravice, ki pripadajo človeku neglede na raso, jezik, versko ali politično pripadnost; rel. Sin človekov Kristus ♪
- človéškost -i ž (ẹ́) 1. lastnosti, značilne za človeka: presenetila nas je njegova sproščena človeškost; človeškost Shakespearovih oseb / človeškost medsebojnih odnosov; bogatitev človeškosti 2. redko človečnost: preziranje kulture in človeškosti; povrnila se mu je vera v človeškost ♪
- čmokotáti -ám nedov. (á ȃ) nar. plosko, tleskajoče udarjati: Nikomur ni bil podoben, niti treznemu tesarju, ki je z lahkoto s težko cimrako čmokotal po najtrših grčah (Prežihov) ♪
- čokoláda -e ž (ȃ) živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice: jesti čokolado; čokolada v prahu; tablica čokolade / lešnikova, mlečna čokolada; jedilna čokolada za kuhanje // pijača iz tega izdelka: piti, skuhati čokolado ♪
- čokoládast -a -o prid. (ȃ) po barvi podoben čokoladi: čokoladaste oči ♪
- čokoláden -dna -o prid. (ȃ) ki je iz čokolade: škatla čokoladnih bonbonov / čokoladni puding; čokoladna krema, torta // po barvi podoben čokoladi: ožgani čokoladni obrazi / čokoladna barva čokoládno prisl.: čokoladno rjava obleka ♪
- čokoládica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od čokolada ♪
- čokoládka -e ž (ȃ) manjšalnica od čokolada: mlečna čokoladka ♪
- črko... ali čŕko... prvi del zloženk (ȓ) nanašajoč se na črko: črkolivar, črkoslikar, črkoslikarstvo ♪
- črkogríz -a m (ȋ) slabš., redko jezikovni dlakocepec: pravda s črkogrizi ♪
- čŕkolivár -ja m (ȓ-á) kdor uliva črke: delo črkolivarjev v črkolivnici ♪
2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451