Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (2.201-2.225)


  1.      békovje  -a s (ẹ́) bekovo šibje: naročaj bekovja / bekovje okoli jezera bekova drevesa, beke ♪
  2.      beljákov  -a -o (á) pridevnik od beljak: beljakov sneg ♪
  3.      beljakovína  -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin ♪
  4.      beljakovínast  -a -o prid. (í) 1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina 2. redko beljakovinski: beljakovinasta hrana ♪
  5.      beljakovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice ♪
  6.      belokóžec  -žca m (ọ̑) človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku ♪
  7.      belokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je bele kože: na plantaži delajo črnokožni in belokožni delavci ♪
  8.      belokóžnik  -a m (ọ̑) zastar. belokožec, belec ♪
  9.      benéškoslovénski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo: beneškoslovenska govorica; beneškoslovenska manjšina ♪
  10.      biánko  in biánco [bjanko] prisl. (ȃ) adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis ♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica ♪
  11.      bíčkovec  -vca m (ȋ) nav. mn., bot., zool. bičkar ♪
  12.      bikobórba  -e ž (ọ̑) zlasti v španskem okolju javna prireditev, pri kateri se bikoborec bori z bikom: vzrejati bike za bikoborbe ♪
  13.      bikobórec  -rca m (ọ̑) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom: bikoborci v slikovitih nošah ♪
  14.      bikobórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bikoborce ali bikoborbo: bikoborska parada; bikoborsko oblačilo / bikoborska arena ♪
  15.      bíkóničen  -čna -o prid. (ȋ-ọ́) arheol. ki ima obliko dvojnega stožca: bikonična vaza ♪
  16.      bíkonkáven  -vna -o prid. (ȋ-ȃ) fiz. vbočen na obeh straneh: bikonkavna leča ♪
  17.      bíkonkávnost  -i ž (ȋ-ȃ) fiz. vbočenost na obeh straneh: bikonkavnost leče ♪
  18.      bíkonvéksen  -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) fiz. izbočen na obeh straneh: bikonveksna leča ♪
  19.      bíkonvéksnost  -i ž (ȋ-ẹ̑) fiz. izbočenost na obeh straneh: bikonveksnost leče, profila ♪
  20.      bikoréjec  -jca m (ẹ̑) kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci ♪
  21.      bíkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na bike: bikova koža / človek z bikovim vratom bikovskim ♪
  22.      bíkovica  -e ž (í) bikovka: dobiti jih z bikovico po hrbtu ♪
  23.      bikovína  in bíkovina -e ž (í; í) bikovo meso: žilava bikovina ♪
  24.      bíkovka  -e ž (í) močen korobač iz posušene bikove kite: bikovka jim je padala po hrbtu; pretepsti z bikovko / umrla je za posledicami bikovke ♪
  25.      bíkovski  -a -o prid. (í) ekspr. po velikosti, po moči tak kot pri biku: njegov bikovski tilnik, vrat; bikovske čeljusti / bikovsko zdravje zelo trdno bíkovsko prisl.: bikovsko raščen moški ♪

   2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA