Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (21.876-21.900)


  1.      nabráti  -bêrem dov., stil. naberó; nabrál (á é) 1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja // s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod; nabral je šopek planik; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale 2. biti uspešen a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov 3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube ∙ ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku 4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico nabráti se priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: za jezom se ob deževju nabere polno vode; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti; v blagajni se je nabralo precej denarja / na šipi so se nabrale kapljice vode; pren., ekspr. v srcu se mu je nabrala grenkoba, jeza ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; ekspr. spotoma se je nabrala novic jih je veliko slišala, izvedela; ekspr. takrat se je nabral strahu zelo ga je bilo strah nabráti si ekspr. dobiti, pridobiti si: tam si je nabral veliko denarja; nabrati si izkušenj, znanja; v prvem polletju si je nabrala precej slabih ocen ∙ publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; ekspr. na dopustu si je nabral novih moči se je odpočil, okrepil nabrán -a -o: ves nabrani denar je zapravil; nabrani rokavi; sveže nabrane borovnice; nabrane zavese ♪
  2.      nabrbljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega: tisti večer je marsikaj nabrbljal ♪
  3.      nabrbráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega: česa vsega ji ni nabrbral nabrbráti se nagovoriti se: ko so se nabrbrali, se je začel program ♪
  4.      nabrékati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) postajati po obsegu večji a) zaradi vpijanja vlage: leseni deli ob vlažnem vremenu nabrekajo / seme že nabreka b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noge ji rade nabrekajo; žile na sencih so mu vse bolj nabrekale ♪
  5.      nabrékel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) 1. ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: nabrekle noge; spet ima nabrekle veke; žile na vratu so zelo nabrekle 2. nav. ekspr. ki ima, vsebuje (zelo) veliko, navadno okrasnih, za vsebino nepomembnih prvin: nabrekel slog; stilno nabreklo besedilo; njegovo govorjenje je nabreklo; prim. nabrekniti ♪
  6.      nabreklína  -e ž (í) izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine: od udarcev so nastale podplutbe in nabrekline; nabreklina veke / nabreklina kože // izboklina na površini česa sploh: take nabrekline na listih povzročajo zajedavci; koreninske nabrekline / po odjugi so na cesti nastale nabrekline ♪
  7.      nabrékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji a) zaradi vpijanja vlage: na dežju so deske nabreknile; glina v vodi nabrekne / seme je že nabreknilo b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: mešički pod očmi so ji še bolj nabreknili; vime je že nabreknilo; od jeze, napora so mu žile močno nabreknile // dobiti nabrekline: obolela koža je nabreknila / zaradi deževja je cesta na več mestih nabreknila nabréknjen -a -o: nabreknjeni brsti; od joka nabreknjene ustnice; prim. nabrekel ♪
  8.      nabrénkati  -am dov. (ẹ̑) ekspr. 1. z dajalnikom jezno reči, povedati: vse mu je nabrenkala, kar je vedela / hudih ji bo nabrenkal zelo jo bo oštel 2. knjiž. naložiti, predpisati: zdravnik mu je nabrenkal še tri mesece ležanja nabrénkati se napiti se (alkoholne pijače): nabrenkati se cvička, žganja / pog. spet so se ga nabrenkali ♪
  9.      nabrêsti  -brêdem dov., nabrêdel in nabrédel nabrêdla, stil. nabrèl nabrêla (é) knjiž., redko zagosti: utegnili bi vam kakšno nabresti; dobro si mu nabredel ♪
  10.      nabréžje  -a s (ẹ̑) knjiž. obrežje, obala: kopalci so ležali na nabrežju; veter je dvigal pesek na nabrežju / morsko nabrežje / nabrežje Ljubljanice breg // urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, nabrežja in mostove / Cankarjevo nabrežje ♦ navt. operativna obala ♪
  11.      nabrít  -a -o prid. (ȋ) ekspr., navadno v povedni rabi ki zna z iznajdljivostjo, duhovitostjo presenetiti, prevarati: ta učenec je zelo nabrit; fant je preveč nabrit, da bi govoril tako nespametno / kot nagovor kaj pa spet počneš, fantalin nabriti nabríto prisl.: nabrito gledati ♪
  12.      nabrízgati  -am dov. (ȋ) z brizganjem spraviti v kaj: nabrizgati olja v valj; nabrizgati kremo v skodelice // z brizganjem dati, nanesti na kaj: nabrizgati omet na zid / avtomobil mu je nabrizgal blata na žaromete ♪
  13.      nabŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) z brskanjem spraviti kam: kokoši so nabrskale zemljo na stezo nabŕskan -a -o: kup nabrskanega peska ∙ nar. gorenjsko pusti ga, danes je nabrskan slabe volje, razdražljiv ♪
  14.      nabrúhati  -am dov. (ū ȗ) 1. izmetati iz želodca določeno količino: dolgo je bruhal, pa je le malo nabruhal 2. s silo izmetati določeno količino česa: ognjenik je nabruhal veliko lave / ekspr. tovarna nabruha polno dolino dima ● ekspr. nabruhala mu je v obraz vse svoje sovraštvo povedala, izrazila nabrúhati se ekspr. prenehati bruhati: ko se je nabruhal, mu je odleglo ♪
  15.      nabrusíti  in nabrúsiti -im dov. (ȋ ú) narediti ostro: nabrusiti nož, sekiro / mačka je nabrusila kremplje ● ekspr. pošteno so si nabrusili jezike se pripravili na debato, pogovor; ekspr. nabrusiti pete steči, pobegniti nabrúšen -a -o: nabrušeni meči, noži ∙ jezik ima nabrušen kot britev govori, izraža se spretno in zbadljivo ♪
  16.      nabúhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) 1. ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: čebulni listi so spodaj nabuhli; nabuhlo jadro / ekspr. nabuhli nevihtni oblaki // redko zabuhel: od vodenice je ves nabuhel; njen obraz je postal nabuhel / nabuhlo telo utopljenca 2. nav. ekspr. ki ima, vsebuje (zelo) veliko, navadno okrasnih, za vsebino nepomembnih prvin: nabuhel slog; njegove besede so bile nabuhle in celo neresnične; prim. nabuhniti ♪
  17.      nabuhlína  -e ž (í) izboklina na površini česa: denarnica mu dela nabuhlino v suknjiču / redko od gub in nabuhlin razbrazdan obraz nabreklin, oteklin ♪
  18.      nabúhlost  -i ž (ú) nav. ekspr. lastnost, značilnost nabuhlega: v romanu je veliko nabuhlosti; stilna nabuhlost ♪
  19.      nabúhniti  -em dov. (ú ȗ) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je nabuhnil jadro; rjuha se je nabuhnila od zajetega zraka // redko nabrekniti, oteči: zapestja so mu nabuhnila od tesnih vezi; ves je nekam nabuhnil nabúhnjen -a -o: nabuhnjeni listi; čepica z visoko nabuhnjenim vrhom; prim. nabuhel ♪
  20.      nabuhováti  -újem nedov. (á ȗ) dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter nabuhuje obešeno perilo ♪
  21.      nabúriti  -im dov. (ū ȗ) knjiž., redko razjeziti, razdražiti: kaj ga je tako naburilo ♪
  22.      nabútati  -am dov. (ū ȗ) 1. ekspr. napolniti, natlačiti: nabutati koš, nahrbtnik; podstrešje so nabutali s senom 2. ekspr. natepsti, pretepsti: spet ga je nabutal; nabutali so ga, da je bil ves moder 3. nar. vzhodno nabiti, zbiti: nabutati zid iz ilovice nabútati se ekspr. najesti se: pri kosilu se je pošteno nabutal nabútan -a -o: ves je nabutan z učenostjo; nabutana zemlja ♪
  23.      nacedíti  -ím dov., nacêdi in nacédi; nacédil (ȋ í) 1. s cejenjem, izločanjem povzročiti nastanek česa: to smolo so nacedile smreke 2. pog., ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nacediti koga z žganjem nacedíti se 1. s cejenjem nabrati se, nateči se: iz satja se je nacedilo še nekaj medu 2. pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacediti se piva, žganja / spet se ga je nacedil nacejèn -êna -o: domov je prišel zelo nacejen ♪
  24.      nacéhati se  -am se dov. (ẹ̄) pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): spet se je nacehal ♪
  25.      nacéjati  -am nedov. (ẹ́) pog., ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): spet naceja prijatelje nacéjati se 1. s cejenjem nabirati se, natekati se: sok se naceja v nastavljeno posodo 2. pog., ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): že dva dni se naceja v gostilni / otrok se naceja z malinovcem ♪

   21.751 21.776 21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926 21.951 21.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA