Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (21.728-21.752)


  1.      mudljív  -a -o prid. (ȋ í) redko počasen, obotavljiv: mudljiva ženska mudljívo prisl.: pomlad je v te kraje prihajala mudljivo ♪
  2.      mudljívec  -vca m (ȋ) redko počasnež, obotavljavec: opisati lik vojaka mudljivca / zastar. naložiti globo mudljivcu zamudniku ♪
  3.      mudžahíd  tudi mudžáhid -a m (ȋ; ȃ) v muslimanskem okolju kdor se z orožjem bori za uveljavitev svojih političnih idej: delovanje mudžahidov v Iranu in Afganistanu ♪
  4.      muezín  -a m (ȋ) v muslimanskem okolju kdor kliče, poziva k molitvi: z minareta se je oglasil muezin; klici muezinov ♪
  5.      múf  -a m (ȗ) valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna, rokovnik: dati, vtakniti roke v muf; držati roke v mufu; krznen muf ♪
  6.      múfa  -e ž (ȗ) teh. kratka cev za povezavo koncev dveh cevi ali palic: mufa je počila ♪
  7.      muflón  -a m (ọ̑) zool. divja ovca z navzdol zavitimi rogovi, ki živi zlasti na Sardiniji in Korziki, Ovis musimon: naseliti muflone / evropski muflon ♪
  8.      múfti  -ja m (ȗ) v muslimanskem okolju najvišji duhovnik in versko-pravni izvedenec na določenem ozemlju: šel je k muftiju po nasvet / veliki mufti v Jeruzalemu verski poglavar ♪
  9.      múha  -e ž (ú) 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji muh; sredstvo proti muham; ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika; množijo se kot muhe zelo, hitro; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma; pijan, siten kot muha zelo, hudo / kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni // nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo 2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho; muha in pecelj 3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho; podolgovata muha; muha in merek / muha na puški 4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre; bojijo se njegovih muh; gospoda ima muhe; izpolni mu vsako muho; težko prenaša otrokove muhe; ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve 5. ekspr., v povedno-prislovni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh; fant ni, redko je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv; njegov predlog ni od muh je pomemben, dober / cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen ● ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho žarg. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; žarg. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; žarg., lov. to žival moramo čimprej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti ◊ friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria ♪
  10.      muhálnik  -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) priprava za odganjanje, pobijanje muh: imeti vejo za muhalnik; udariti, zamahniti z muhalnikom / redko stresti muhe iz muhalnika iz muholovca ♪
  11.      múhar  -ja m (ȗ) 1. rib. kdor muhari: muhar in črvar 2. zool. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhom, Muscicapa: muharji in sinice / črnoglavi muhar 3. vet. konj z izpuščajem na koži, ki ga povzročajo zlasti muhe: zdraviti muharje ♪
  12.      múharski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na muharje ali muharjenje: muharski pribor / muharsko kolesce ♪
  13.      múhast  -a -o prid. (ú) 1. ki spreminja svoje odločitve, odnos glede na trenutno razpoloženje: zelo je muhast in jezav; muhasta ženska; muhast kot aprilsko vreme; pren. muhasta usoda // ki ima pretirane, samovoljne zahteve, želje: streči muhasti gospodi / ekspr.: muhasta moda nenavadna, spremenljiva; muhasta zima 2. neubogljiv, samovoljen: muhast osel; vojaški konji so muhasti / ekspr. muhast motor 3. ekspr. poln nepričakovanih sprememb: muhaste tržne razmere; muhasto vreme / muhast april 4. zastar. hudomušen, šaljiv: prijazno muhast obraz Pavlihe múhasto prisl.: muhasto deliti dobro in zlo; muhasto spremenljiv ♪
  14.      múhati  -am nedov. (ū ȗ) redko odganjati komu muhe: muhajo ga in pahljajo múhati se nar. 1. obotavljati se, obirati se: vola sta se muhala in ustavljala 2. ukvarjati se, pečati se: pošljite jih proč, kaj bi se muhali z njimi 3. v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: kaj se pa danes tako muha okrog nje ♪
  15.      múhav  -a -o tudi múhav -áva -o prid. (ú; ú á) redko muhast: muhave salonske dame / muhava vdova / muhava žival ♪
  16.      múhavost  in muhávost -i ž (ú; á) lastnost, značilnost muhastega človeka: z leti se ga je začela lotevati muhavost; muhavost žensk / napraviti kaj iz muhavosti / muhavost konj / ekspr. muhavost vremena // nav. mn. presenetljiva, samovoljna zahteva, navada: upreti se njihovim muhavostim; dobila je oblast nad njim s prebrisanostmi in muhavostmi ♪
  17.      muholóvka  -e ž (ọ̑) redko muholovec: muhe brenčijo na muholovki ◊ bot. muholovka mesojeda rastlina, ki raste v Severni Ameriki, Dionaea muscipula; zool. rajska muholovka dolgorepa ptica s čopom, živeča v Aziji, Tehitrea ♪
  18.      múhovček  -čka m (ú) nar. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhom; muhar: odselitev muhovčkov ♪
  19.      múhovnik  -a m (ú) 1. redko muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom 2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela muhovnike ◊ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v grozdastem socvetju, Listera ♪
  20.      múja  -e ž (ū) raba peša trud, prizadevanje: cigareto si je prižgal po dolgi muji; prostor se da preurediti z malo muje ∙ nar. to ni za mujo popravljati ni vredno, se ne izplača; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha ♪
  21.      mújati se  -am se nedov. (ȗ) raba peša truditi se, prizadevati si: zelo se muja, da bi pravočasno naredila / muja se in gara, kolikor more ♪
  22.      mujênje  -a s (é) glagolnik od muditi: to lahko najdeš brez mujenja / dolgo mujenje med njimi je vplivalo nanj ♪
  23.      múk  -a m (ȗ) 1. posamezen glas pri mukanju: votli muki 2. redko mukanje: poslušati muk goveda ♪
  24.      múka  -e ž (ú) 1. nav. mn., raba peša trpljenje, bolečina: lajšati muke ranjencem; zvijati se od muk; duševne muke; ekspr. prestajati nečloveške, peklenske muke / vsak korak mu je v muko mu povzroča bolečino; umirali so v mukah / trpeti muke // kar povzroča trpljenje, bolečino: vsak korak je bil zanj muka; vse muke, ki so mu jih pripravili, ga niso zlomile; pogumno pretrpeti muke / redko izpraševali so ga med mukami med mučenjem ∙ star. dati koga na muke mučiti ga; knjiž. grozote vojne je upodobil v muki poginjajočega konja v izrazu, položaju, ki kaže trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. trpeti Tantalove muke zaman želeti dobiti, doseči to, kar je na dosegu 2. nav. ekspr. neprijetnost, težava, trud: od posestva niso imeli koristi, pač pa samo muko / rad bi se rešil te muke, da bi se moral z njim pogajati / napraviti kaj brez muke z lahkoto, lahko; dihati, vleči z muko s težavo, težko / v povedno-prislovni rabi: muka je brisati prah z vseh teh okraskov; muka je poslušati glasbo v tej žalostni hiši; elipt. prenašati jo ves dan, prava muka ♪
  25.      múla  -e m (ȗ) v muslimanskem okolju višji sodnik: mula in kadija ♪

   21.603 21.628 21.653 21.678 21.703 21.728 21.753 21.778 21.803 21.828  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA