Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (21.328-21.352)


  1.      molibdén  -a m (ẹ̑) kem. težko taljiva kovina srebrno bele barve, element Mo: uporaba molibdena v jeklarstvu ♪
  2.      molílen  -lna -o prid. (ȋ) redko s katerim se moli: Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov) / molilni mlinček zlasti v tibetanskem okolju priprava za mehanično opravljanje molitev; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve ♪
  3.      molítev  -tve ž (ȋ) rel. 1. usmerjanje misli, prošenj k Bogu, svetnikom: iskati uteho v molitvi; z molitvijo obračati se k Bogu; skupna molitev / molitev za sina / jutranja, večerna molitev; molitev pred jedjo 2. ustaljeno besedilo nabožne vsebine: naučiti se molitve; knjiga molitev / pogrebne molitve ♪
  4.      molíti  mólim nedov. (ȋ ọ́) 1. rel. usmerjati misli, prošnje k Bogu, svetnikom: pokleknil je in molil; moliti k Bogu, v čast Materi božji; goreče, pobožno moliti / moliti za dež, zdravje; moli, da bi ozdravel / moliti za umrle // izgovarjati besedilo molitve: moliti jutranjo molitev, očenaš, rožni venec / duhovnik moli naprej, drugi odgovarjajo vodi molitev 2. po božje častiti: moliti boga / moliti luno, malike, živali; pren., ekspr. moliti mamona ● ekspr. ko bo ta nehal moliti, bom še jaz povedal svoje govoriti, pripovedovati molèč -éča -e: moleč obrača oči proti nebu; moleči verniki móljen -a -o: zbrano moljena molitev ♪
  5.      molíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je molil jezik iz gobca; zvonček že moli cvet izpod snega; čez mizo je molila lipa svoje veje / hiša je molila svojo rdečo streho kvišku / moliti dlan za plačilo nastavljati; molila je roke proti meni iztegovala; moliti roko v pozdrav ∙ star. fige, jezik moliti kazati; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven moli v gostilni; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. moliti vse štiri od sebe ležati v sproščenem položaju, navadno z iztegnjenimi nogami, rokami; ekspr. moliti komu dokaze pod nos povedati, predložiti mu jih, navadno nekoliko škodoželjno 2. hoteti dati, izročiti kaj, držeč pred seboj: molila mu je nekakšen dokument; molil ji je kozarec; moli mu telefonsko slušalko molèč -éča -e: pes je ležal, moleč jezik iz gobca; moleč noge od sebe, je ležal pod drevesom ♪
  6.      molítvenost  -i ž (ȋ) rel. lastnost človeka, ki veliko moli: vsem je bila znana njena molitvenost ♪
  7.      molítvica  -e ž (ȋ) 1. manjšalnica od molitev: učiti se molitvic; izmoliti kratko molitvico; molitvica za srečno pot / opravil je kratko večerno molitvico 2. ekspr. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: dobro že poznam tvojo molitvico o zaslugah ● šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; šalj. brati fantu kozje molitvice oštevati ga ♪
  8.      molívec  -vca m (ȋ) rel. kdor moli: duhovnik blagoslovi molivce; zategli, enakomerni glasovi molivcev / prvi molivec kdor vodi molitev ♪
  9.      mòlj  môlja m (ȍ ó) droben metulj, katerega ličinka uničuje tekstilno blago, žito: molji so poškodovali obleko v omari; s škropljenjem uničiti molje; blago je razjedeno od moljev; impregniran proti moljem ∙ ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira ♦ zool. suknarski molj; žitni molj ♪
  10.      môljast  -a -o prid. (ó) ki so ga razjedli, poškodovali molji: moljast kožuh; moljasta moka, obleka; moljasto žito ♪
  11.      moljàv  -áva -o tudi môljav -a -o prid. (ȁ á; ó) ki so ga razjedli, poškodovali molji: moljav fižol; moljavo žito ♪
  12.      mólk  -a [u̯k] m (ọ̑) 1. stanje, ko se ne govori: nastal je molk; molk je trajal precej dolgo; v sobi je nekaj časa vladal molk; pregnati molk; z vprašanjem je prekinil molk; ekspr. padel, pogreznil, zavil se je v molk; dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk; knjiž. mrzel molk; ekspr. težek molk / počastiti spomin padlih z enominutnim molkom // ekspr. stanje, v katerem kaj ne oddaja glasov, šumov: ptice se še niso zbudile iz molka; gozd je ležal v molku / mlini ob vodi so zaviti v molk stojijo, ne delajo; molk topov // ekspr. tišina, mir: okrog hiš je bil molk; vse se izgublja v temo in molk; molk noči 2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne izraža svojega mnenja: kljub izzivanju ni hotel pretrgati molka; z grožnjami ga je sodnik pripravil k molku; ni zdržal dolgo v molku; obdati se z molkom; pomemben, trdovraten molk / molk je znak priznanja 3. ekspr. stanje, v katerem kdo ne pripoveduje zaupanih, zaupnih stvari: ukazati, zapovedati molk o čem; do konca vztrajati v molku; strašen molk; knjiž. zakon molka 4. knjiž., ekspr. stanje, ko kdo ne objavlja literarnih del: po prvem nastopu se je pesnik za nekaj časa pogreznil v molk; molk v njegovem dramskem ustvarjanju / v pismu se izgovarja zaradi dolgega molka / kulturni molk med drugo svetovno vojno nesodelovanje kulturnih delavcev v legalnem kulturnem življenju, zlasti tisku na okupiranem slovenskem ozemlju; stanje, ko kulturni delavci namerno ne razpravljajo o kakem vprašanju ● ekspr. dogodek je zagrnjen v molk o njem se ne govori, ne piše; ekspr. odgrniti s česa zaveso molka javno spregovoriti o čem; preg. golk je srebro, molk je zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove ♪
  13.      mólo  -a m (ọ̑) nar. primorsko pomol: ob molu se zibljejo ribiški čolni ♪
  14.      móloh  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. kar je človeku sovražno, ga uničuje: tujina je moloh; plačati davek molohu kapitalizmu; prezirati zlatega moloha bogastvo, denar / z oslabljenim pomenom: moloh lakomnosti ga je dobil v oblast; moloh vojne ♪
  15.      mólov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mol1: molov akord, trozvok; molov tonovski način / molova lestvica; c-molova lestvica ♪
  16.      mólovski  -a -o prid. (ọ̑) muz. molov: molovski tonovski način; v skladbi so molovska mesta bolj poudarjena kot durovska / molovska lestvica ♪
  17.      mólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mol2: določiti molsko maso beljakovin / molska prostornina plina ♪
  18.      mólsti  mólzem [ou̯] nedov. (ọ́) 1. iztiskati, odvzemati mleko iz vimena: kmetica molze; molsti kozo, kravo; ročno, strojno molsti; šla je molst // nepreh. imeti, dajati mleko: krava dobro, slabo molze / krava molze dnevno dvajset litrov ∙ pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čimveč se vloži v kaj, večji je uspeh 2. ekspr. izkoriščati: dobičkarji molzejo deželo / molzel in molzel je svoje starše 3. redko premikati roko po čem kot pri molži: nekateri so si molzli brade / molzli so vrv pri vodnjaku poprijemaje vlekli ♪
  19.      moltón  -a m (ọ̑) tekst. mehka, na pravi strani kosmata, navadno volnena tkanina: obleka iz moltona ♪
  20.      mólzen  -zna -o [u̯z] prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na molžo: molzni čas / molzni stolček, stroj; molzna posoda 2. ki ima, daje mleko: molzna krava, žival ● ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati ♪
  21.      molzíca  -e [u̯z] ž (í) redko ženska, ki molze; molznica: krava je začudeno gledala novo molzico ♪
  22.      mólznica  -e [u̯z] ž (ọ̑) 1. žival, ki daje mleko, zlasti krava: zaradi otrok sta bili pri hiši potrebni dve molznici; krava je dobra molznica; krmljenje, reja molznic / koza, krava molznica 2. redko molzišče: krave so silile k molznici ♪
  23.      molzník  -a [u̯z] m (í) 1. kdor molze: spreten molznik 2. redko posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: poln molznik mleka ♪
  24.      molznják  -a [u̯z] m (á) posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: z molznjakom je prišla iz hleva / poln molznjak mleka ♪
  25.      mólznost  -i [u̯z] ž (ọ́) zmožnost, sposobnost za dajanje mleka; mlečnost: z dobro krmo zvišati molznost krav; krave z nizko, visoko molznostjo / krmljenje krav v molznosti ♦ vet. hitrost iztekanja mleka iz vimena ♪

   21.203 21.228 21.253 21.278 21.303 21.328 21.353 21.378 21.403 21.428  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA