Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (2.126-2.150)


  1.      akopràv  vez. (ȁ) zastar. čeprav ♪
  2.      akorávno  vez. (á) star. čeprav: nekaj zna, akoravno dosti ne ♪
  3.      akórd 1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja ♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc ♪
  4.      akórd 2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu ♪
  5.      akordánt  -a m (ā á) kdor oddaja delo na akord ♪
  6.      akórden 1 -dna -o (ọ̑) pridevnik od akord1: akordna glasbila ♪
  7.      akórden 2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na akord2: akordna mezda; ugodne akordne postavke / akordno delo ♪
  8.      akórdeon  -a m (ọ̑) redko klavirska harmonika ♪
  9.      akordêr  -ja m (ȇ) kdor dela na akord ♪
  10.      akórdičen  -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost ♪
  11.      akórdika  -e ž (ọ́) muz. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike // nauk o akordih ♪
  12.      akotúdi  vez. (ȗ) zastar. čeprav ♪
  13.      akóv  -a m (ọ̑) nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam (M. Kranjec) ♪
  14.      aktinomikóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu: aktinomikoza na čeljusti ♪
  15.      alkohól  -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi ♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola ♪
  16.      alkoholát  -a m (ȃ) kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati ♪
  17.      alkohólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv; alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje ♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija ♪
  18.      alkohóličarka  -e ž (ọ́) ženska oblika od alkoholik: neozdravljiva alkoholičarka ♪
  19.      alkohóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alkoholike: alkoholična klinika / zastar. alkoholične pijače alkoholne ♪
  20.      alkohólik  -a m (ọ́) kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik; kroničen, notoričen alkoholik; dispanzer za alkoholike ♪
  21.      alkoholízem  -zma m (ȋ) pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu // nagnjenje k temu: dedni alkoholizem ♪
  22.      alkoholizíranost  -i ž (ȋ) stanje alkoholiziranega človeka: nesreča je nastala zaradi alkoholiziranosti voznika; stopnja alkoholiziranosti ♪
  23.      alkoholizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dodajati čemu alkohol: alkoholizirati kompot; alkoholizirati vino alkoholizíran -a -o opit, pijan: alkoholiziran človek; voznik je bil alkoholiziran ♪
  24.      alkohólnat  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje alkohol: alkoholnata tekočina ♪
  25.      alkoholomán  -a m (ȃ) med. kdor je kronično, bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač: zdravljenje alkoholomanov ♪

   2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA