Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (21.226-21.250)


  1.      modêrna  -e ž (é) um. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, za katero je značilen zlasti subjektivizem: študirati moderno / evropska moderna; glasbena moderna; zastopniki moderne / (slovenska) moderna kot jo predstavljajo zlasti Cankar, Murn, Kette in Župančič ♪
  2.      modêrnež  -a m (ȇ) 1. ekspr. kdor se ravna po novejših normah sodobnega časa: nezadovoljni moderneži 2. redko modernist: obiskal sem razstavo najbolj skrajnih modernežev ♪
  3.      modêrnik  -a m (ȇ) knjiž. 1. kdor se ravna po novejših normah sodobnega časa: modernika zanima veliko stvari; modernik dvajsetega stoletja; človek modernik 2. modernist: spis je napisal modernik; pisatelji stare šole in moderniki ♪
  4.      moderníst  -a m (ȋ) kdor sledi novi smeri, zlasti v umetnosti: pisatelj, skladatelj sodi med moderniste; pogumen modernist; modernist v filmu; arhitekt modernist / pog. v dnevno sobo bi rad obesil kakega modernista sliko takega slikarja // pripadnik slovenske moderne: četverica naših modernistov ♪
  5.      modernizácija  -e ž (á) glagolnik od modernizirati: modernizacija strojne opreme, podjetja, poslovanja; sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo / modernizacija jezika v novi izdaji klasikov ♪
  6.      modernizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) opremljati z najnovejšimi tehničnimi in strokovnimi pridobitvami: modernizirati cesto, rudnik, tovarno / modernizirati delo v ustanovi, tehnološki postopek; hitro modernizirati kaj; poljedelstvo se modernizira // dodajati pojavom iz preteklosti sodobne značilnosti: modernizirati jezik v citatih modernizírati se prilagajati se zahtevam sodobnega časa: tudi mi se počasi moderniziramo modernizíran -a -o: moderniziran jezik; modernizirana cesta ♪
  7.      modêrnost  -i ž (é) lastnost, značilnost modernega: modernost filma, knjižne opreme, romana; modernost pohištva / zaradi modernosti ga publika ni tako hitro sprejela ♪
  8.      modificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spremeniti, preoblikovati, prilagoditi: modificirati kak del naprave; nekoliko modificirati kaj / modificirati učne metode, nazore / zakoni tega področja ne veljajo na drugih področjih, če jih primerno ne modificiramo modificíran -a -o: narečno modificirana beseda; snov slike je modificirana po starejšem vzorcu ♦ strojn. modificirana litina litina z dodatki, ki spremenijo njeno strukturo, ne pa njene kemične sestave ♪
  9.      modifikácija  -e ž (á) knjiž. sprememba, preoblikovanje, prilagoditev: majhna modifikacija priprave / v upravni ureditvi je prišlo do nekaj modifikacij / kazensko pravo je dobilo razne modifikacije ◊ biol. nededna lastnost, ki nastane pod vplivom okolja; nededna sprememba; kem. stanje elementa ali spojine, v katerem ima ta drugačne fizikalne lastnosti kot v drugem stanju ♪
  10.      modístinja  -e ž (ȋ) redko modistka: lokal znane modistinje ♪
  11.      modístka  -e ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem ženskih klobukov, čepic: že kot otrok je želela postati modistka; lokal znane modistke ♪
  12.      módnik  -a m (ọ̑) anat. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi: vnetje modnika ♪
  13.      módnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost modnega: modnost fazone; praktičnost in modnost modela / zabavna glasba večkrat boleha za modnostjo / redko delati kaj zaradi modnosti mode ♪
  14.      módo  -a s (ọ̄) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: odstraniti moda mladim samčkom; pasja moda; vnetje moda / nizko sunil ga je v moda ♪
  15.      modràs  -ása m (ȁ á) strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu in rožičkom na glavi: modras se greje na skali; pičil ga je modras; ubiti modrasa; gleda kot modras sovražno, neprijazno ♪
  16.      modrásast  -a -o prid. (á) po lisah podoben modrasu: pastir z modrasasto palico / imel je modrasasto kožo od udarcev marogasto ♪
  17.      módrc  -a m (ọ̑) 1. del ženskega spodnjega perila, ki pokriva dojke; modrček: nosi modrc; odpeti modrc 2. nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: oblečena je v široko črno krilo in temen modrc; žameten, židan modrc ♪
  18.      módrec  tudi módrc -a [prva oblika rǝc] m (ọ̑) kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: bil je modrec; tako so mislili in govorili največji modreci vseh časov; knjiga znanega modreca / redko antični modreci filozofi // kdor prodorno misli in ustrezno ravna: modrec v vedenju in življenju; vaški modrec; nasveti modreca ♪
  19.      modríca 1 -e ž (í) 1. modrikasta lisa na koži zaradi izliva krvi: od udarcev so se mu delale modrice; ves hrbet ima pokrit z modricami; modrice od vrvi 2. knjiž. rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških; plavica: modrice med pšenico; šopek iz klasja in modric ◊ vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae ♪
  20.      modríca 2 -e ž (í) knjiž. muza: prositi modrico za navdih / pesn. sin modric pesnik / esej o Vodnikovi modrici ♪
  21.      modríja  -e ž (ȋ) slabš. 1. modrovanje: pustiva te modrije in pojdiva pit; ne bo še konec njegove modrije / rada je poslušala fantove modrije in zvijače duhovitosti 2. modrost: v mestu je iskal učenosti in modrije / ohlapne modrije ♪
  22.      modriján  -a m (ȃ) mislec, modrec: bil je velik modrijan; tako so mislili in govorili največji modrijani vseh časov; iron. bomo videli, kaj si boste izmislili, modrijani / redko grški modrijani filozofi // kdor prodorno misli in ustrezno ravna: njega vprašaj za svet, ki je modrijan; vaški modrijan ● kamen modrijanov po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti težje je odgovarjati na vprašanja, kot pa spraševati ♪
  23.      modrijániti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. filozofirati, modrovati: na stara leta je rad sedel pri čebelah in modrijanil / dolgo nam je modrijanil / ne modrijani zdaj, ko je treba prijeti za delo ♪
  24.      modrijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na modrijane: modrijanske besede; modrijansko ugibanje / modrijanski obraz modrijánsko prisl.: modrijansko gledati in tuhtati; modrijansko kaj povedati ♪
  25.      modríkav  -a -o prid. (í) redko modrikast: modrikav cvet ♪

   21.101 21.126 21.151 21.176 21.201 21.226 21.251 21.276 21.301 21.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA