Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (203-227)

203.      kokétnost  -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost koketnega človeka: njen obraz je bil poln neprikrite koketnosti; očarala ga je z narejeno koketnostjo / koketnosti se je naučila v mestu koketiranja ♪
204.      kokétstvo  -a s (ẹ̑) redko koketnost: lokavost in koketstvo ♪
205.      kókica  tudi kôkica -e ž (ọ̑; ȏ) ljubk. kokoš: mati je zelo skrbela za kokice ♪
206.      kokíla  -e ž (ȋ) teh. votla kovinska priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina: izdelovati kokile / jeklarska kokila ♪
207.      kokílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kokilo: kokilni premaz / kokilni odlitek ♪
208.      kóklja  -e ž (ọ̑) 1. kokoš, ki vali, vodi piščance: na dvorišču je bilo več kokoši in koklja s piščanci / koklja čepi na gnezdu / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne ♦ agr. umetna koklja priprava za umetno ogrevanje piščancev 2. nizko nerodna (starejša) ženska, ki veliko govori: take koklje še nisem videl ♪
209.      kokljáti  -ám nedov. (á ȃ) oglašati se z glasom kok: koklje so glasno kokljale ♪
210.      kókljica  -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od koklja: kokljica je glasno vabila svoje piščančke ♪
211.      kokodájca  -e ž (ȃ) šalj. kokoš: ima dosti kokodajc / Ta puta kokodajca bo nesla zlata jajca (O. Župančič) ♪
212.      kokodájs  -a m (ȃ) posamezen glas pri kokodajsanju: slišati je bilo le kokodajs // redko kokodajsanje: kokoši so se z glasnim kokodajsom razpršile ♪
213.      kokodájs  medm. (ȃ) posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: kokodajs, kokodajs, se oglašajo kokoši ♪
214.      kokodájsa  -e ž (ȃ) šalj. kokoš: kokodajse slabo nesejo; lisica je zavila vrat naši kokodajsi ♪
215.      kokodájsanje  -a s (ȃ) glagolnik od kokodajsati: kokodajsanje se je malo poleglo ♪
216.      kokodájsati  -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se z glasom kokodajs: kokoši so začele glasno kokodajsati 2. nizko veliko in glasno govoriti: ženske so žlobudrale in kokodajsale, da ni bilo ne konca ne kraja // govoriti sploh: kar naprej ji je kokodajsal, da se mož ne bo več vrnil ♪
217.      kokodájska  -e ž (ȃ) 1. šalj. kokoš: lisica je odnesla še eno kokodajsko 2. slabš. ženska, ki veliko in glasno govori: srečal je tisto zoprno kokodajsko ♪
218.      kokodájskati  -am nedov. (ȃ) ekspr. kokodakati, kokodajsati: kokoši vsevprek kokodajskajo / nehaj že kokodajskati, kdo te bo le poslušal ♪
219.      kokodájsniti  -em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom kokodajs: kokoši so preplašeno odskočile in kokodajsnile 2. nizko reči, povedati: kaj bo, so kokodajsnile ženske ♪
220.      kokodák  -a m (ȃ) posamezen glas pri kokodakanju: kokošji kokodak // redko kokodakanje: zbudil ga je glasen kokodak ♪
221.      kokodák  medm. (ȃ) posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: z dvorišča se oglaša kokoš: kokodak, kokodak ♪
222.      kokodákanje  -a s (ȃ) glagolnik od kokodakati: slišati je bilo kokodakanje kokoši / tega njenega kokodakanja je že pošteno sit ♪
223.      kokodákati  -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se z glasom kokodak: kokoši so kokodakale na dvorišču 2. nizko veliko in glasno govoriti: nehajte že kokodakati, kdo vas bo le poslušal kokodakajóč -a -e: kokoši so se kokodakajoč razbežale ♪
224.      kókolj  -a m (ọ́) med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: trgati kokolj ♪
225.      kókoljnat  -a -o prid. (ọ́) poln kokolja: kokoljnata njiva, pšenica ♪
226.      kokón  -a m (ọ̑) 1. zool. iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek: okrogel kokon / kokon borovega prelca 2. tekst. tak ovoj sviloprejke, ki se uporablja kot tekstilna surovina: odvijati svilena vlakna kokonov / kokon sviloprejke ♪
227.      kokónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od kokon: kokonska vlakna ♪

   78 103 128 153 178 203 228 253 278 303