Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (201-225) 
- koketírati -am nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom // izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem 2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom ♪
- kokétka -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: postala je prava koketka; prikupna koketka ♪
- kokétnost -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost koketnega človeka: njen obraz je bil poln neprikrite koketnosti; očarala ga je z narejeno koketnostjo / koketnosti se je naučila v mestu koketiranja ♪
- kokétstvo -a s (ẹ̑) redko koketnost: lokavost in koketstvo ♪
- kókica tudi kôkica -e ž (ọ̑; ȏ) ljubk. kokoš: mati je zelo skrbela za kokice ♪
- kokíla -e ž (ȋ) teh. votla kovinska priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina: izdelovati kokile / jeklarska kokila ♪
- kokílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kokilo: kokilni premaz / kokilni odlitek ♪
- kóklja -e ž (ọ̑) 1. kokoš, ki vali, vodi piščance: na dvorišču je bilo več kokoši in koklja s piščanci / koklja čepi na gnezdu / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne ♦ agr. umetna koklja priprava za umetno ogrevanje piščancev 2. nizko nerodna (starejša) ženska, ki veliko govori: take koklje še nisem videl ♪
- kokljáti -ám nedov. (á ȃ) oglašati se z glasom kok: koklje so glasno kokljale ♪
- kókljica -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od koklja: kokljica je glasno vabila svoje piščančke ♪
- kokodájca -e ž (ȃ) šalj. kokoš: ima dosti kokodajc / Ta puta kokodajca bo nesla zlata jajca (O. Župančič) ♪
- kokodájs -a m (ȃ) posamezen glas pri kokodajsanju: slišati je bilo le kokodajs // redko kokodajsanje: kokoši so se z glasnim kokodajsom razpršile ♪
- kokodájs medm. (ȃ) posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: kokodajs, kokodajs, se oglašajo kokoši ♪
- kokodájsa -e ž (ȃ) šalj. kokoš: kokodajse slabo nesejo; lisica je zavila vrat naši kokodajsi ♪
- kokodájsanje -a s (ȃ) glagolnik od kokodajsati: kokodajsanje se je malo poleglo ♪
- kokodájsati -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se z glasom kokodajs: kokoši so začele glasno kokodajsati 2. nizko veliko in glasno govoriti: ženske so žlobudrale in kokodajsale, da ni bilo ne konca ne kraja // govoriti sploh: kar naprej ji je kokodajsal, da se mož ne bo več vrnil ♪
- kokodájska -e ž (ȃ) 1. šalj. kokoš: lisica je odnesla še eno kokodajsko 2. slabš. ženska, ki veliko in glasno govori: srečal je tisto zoprno kokodajsko ♪
- kokodájskati -am nedov. (ȃ) ekspr. kokodakati, kokodajsati: kokoši vsevprek kokodajskajo / nehaj že kokodajskati, kdo te bo le poslušal ♪
- kokodájsniti -em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom kokodajs: kokoši so preplašeno odskočile in kokodajsnile 2. nizko reči, povedati: kaj bo, so kokodajsnile ženske ♪
- kokodák -a m (ȃ) posamezen glas pri kokodakanju: kokošji kokodak // redko kokodakanje: zbudil ga je glasen kokodak ♪
- kokodák medm. (ȃ) posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: z dvorišča se oglaša kokoš: kokodak, kokodak ♪
- kokodákanje -a s (ȃ) glagolnik od kokodakati: slišati je bilo kokodakanje kokoši / tega njenega kokodakanja je že pošteno sit ♪
- kokodákati -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se z glasom kokodak: kokoši so kokodakale na dvorišču 2. nizko veliko in glasno govoriti: nehajte že kokodakati, kdo vas bo le poslušal kokodakajóč -a -e: kokoši so se kokodakajoč razbežale ♪
- kókolj -a m (ọ́) med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: trgati kokolj ♪
- kókoljnat -a -o prid. (ọ́) poln kokolja: kokoljnata njiva, pšenica ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301 
