Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (19.928-19.952)


  1.      malodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: malodušen človek; ne bodimo malodušni; postati malodušen / malodušne misli; delati kaj z malodušnim srcem malodúšno prisl.: malodušno govoriti malodúšni -a -o sam.: govoril je tako odločno, da so se tudi najbolj malodušni nekoliko pomirili; v njegovem govorjenju je bilo nekaj malodušnega ♪
  2.      málokàj  máločésa zaim. (á-ȁ á-ẹ̄) nav. ekspr. izraža precej majhno količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: v tem kraju se je v desetih letih malokaj spremenilo; v maločem se loči od drugih ♪
  3.      málokàk  -a -o zaim. (á-ȁ) star. malokateri: malokak fant njegovih let je bil tako pogumen ♪
  4.      málokalíbrski  -a -o prid. (ȃ-í) šport., voj. ki ima v svoji vrsti najmanjši kaliber: malokalibrski top; malokalibrska puška; malokalibrsko orožje / prvenstvo v malokalibrskem streljanju v streljanju z malokalibrskim orožjem ♪
  5.      málokatéri  -a -o zaim. (á-ẹ̄) izraža precej majhno število oseb ali stvari iz določene vrste: v malokateri knjigi je opis tako živ; sam.: malokatera se ga spomni; všeč mu je kakor malokatera zelo ♪
  6.      málokdàj  prisl. (á-ȁ) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: malokdaj je bolan ∙ bila je zgovorna kakor malokdaj zelo ♪
  7.      málokdó  málokóga zaim. (á-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: malokdo se ga še spomni; ta pot je malokomu znana ∙ pripovedovati je znala kakor malokdo zelo dobro ♪
  8.      málokjé  prisl. (á-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: malokje točijo boljše vino ∙ za otroke je poskrbljeno kakor malokje zelo ♪
  9.      málokméčki  -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) nanašajoč se na male kmete ali male kmetije: malokmečka proizvodnja / malokmečko posestvo ♪
  10.      malokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. med. ki ima zmanjšano količino krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: malokrven bolnik 2. publ. slabokrven, anemičen: otrok je malokrven in mora v okrevališče // knjiž. neizrazit, medel: malokrvne osebe v delu; njegova dramatika je čedalje bolj malokrvna ♪
  11.      malokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti 2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti // knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov ♪
  12.      málolastníški  -a -o prid. (ȃ-ȋ) drobnolastniški: malolastniška posest; malolastniška proizvodnja / malolastniško kmetijstvo ♪
  13.      malomáren  -rna -o prid., malomárnejši (á ā) ki dela kaj brez prave volje, pazljivosti, zanimanja: malomaren učenec; pri delu je bil malomaren / izdelava obleke je zelo malomarna; malomarno uradovanje // ravnodušen, brezbrižen: prizadeval si je, da bi bil čim bolj malomaren, a roke so se mu tresle; biti malomaren do koga / reči z malomarnim glasom; kazal je malomaren obraz malomárno prisl.: malomarno delati, govoriti, hoditi; malomarno je zamahnil z roko ♪
  14.      malomárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost malomarnega človeka: učiteljica je očitala učencu malomarnost; malomarnost pri delu / napako je spregledal iz malomarnosti / sprva je kazal malomarnost do svoje nove znanke / jezikovne malomarnosti ♦ jur. uboj iz malomarnosti ♪
  15.      malomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. malomeščanski: malenkostni in malomestni obziri; bil je nekoliko malomesten; malomestna jara gospoda; malomestne navade; malomestna opravljivost // nanašajoč se na majhno mesto: zgodba se dogaja v velikomestnem in malomestnem okolju ♪
  16.      malomeščàn  in malomeščán -ána m (ȁ á; ȃ) 1. soc., v kapitalizmu pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani 2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani 3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan ♪
  17.      malomeščánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od malomeščan: poročil se je z malomeščanko / ti si velika malomeščanka ♪
  18.      malomeščánstvo  -a s (ȃ) 1. soc. lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; drobna buržoazija: obrtniško malomeščanstvo; slovensko malomeščanstvo; malomeščanstvo in delavstvo 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti malomeščanov: ne more se otresti svojega malomeščanstva / očitati komu malomeščanstvo ♪
  19.      malomeščánščina  -e ž (ȃ) publ. miselnost, lastnosti malomeščanov; malomeščanstvo: to je malomeščanščina; boriti se proti malomeščanščini okolice; malomeščanščina v osebnih in družbenih odnosih ♪
  20.      malomíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž., redko lastnost človeka, ki malo misli, premišljuje: kritik je s hotenim neumevanjem dela podpiral malomiselnost bralcev / malomiselnost gledališkega repertoarja brezidejnost, medlost ♪
  21.      málone  prisl. (á) redko skoraj: odšli so malone vsi ♪
  22.      málonémški  -a -o prid. (ȃ-ẹ́) zgod. nanašajoč se na politično gibanje za združitev Nemcev brez Nemcev v Avstro-Ogrski: malonemški načrt združenja nemških držav okoli Prusije / malonemška stranka ♪
  23.      malopomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nepomemben: malopomemben človek; zvrstilo se je mnogo malopomembnih dogodkov; malopomembna podrobnost; nobena stvar mu ni bila majhna in malopomembna ♪
  24.      máloposéstniški  -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) nanašajoč se na ljudi, ki imajo majhno posestvo, lastnino: maloposestniška proizvodnja; maloposestniško kmetijstvo / ekspr. maloposestniške navade, tendence; maloposestniška občutja ♪
  25.      maloprída  m neskl. (ȋ) star., v imenovalniku ali tožilniku ničvreden človek, malopridnež: razglasiti koga za maloprida / ti maloprida ti tak ♪

   19.803 19.828 19.853 19.878 19.903 19.928 19.953 19.978 20.003 20.028  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA