Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (19.801-19.825)


  1.      mágik  -a m (á) knjiž. 1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magikov 2. čarovnik: nastop magika ♪
  2.      mágirus  tudi magírus neskl. pril. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi magirus lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: uporabili so magirus lestev ♪
  3.      Mágirusov  tudi Magírusov -a -o prid. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev ♪
  4.      magíster  -tra m (í) 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY // kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister // naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije ◊ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote ♪
  5.      magístra  -e ž (ȋ) pog. (diplomirana) farmacevtka: vprašati magistro, kako zdravilo deluje / kot nagovor tovarišica magistra ♪
  6.      magistrálen 2 -lna -o prid. (ȃ) farm. izdelan v lekarni po zdravnikovem receptu: magistralno zdravilo ♪
  7.      magistratúra  -e ž (ȗ) 1. magistrski naslov: dokončana tretja stopnja z magistraturo 2. zgod., pri starih Rimljanih služba magistrata: magistrature so bile v rokah patricijev ♪
  8.      magístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na magistre: podelili so mu magistrski naslov; doseči magistrsko čast / magistrski izpit; magistrsko delo / magistrska diploma ♪
  9.      mágma  -e ž (ȃ) geol. žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti: premiki magme ♪
  10.      magmátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na magmo: rudnina magmatskega izvora / magmatska kamnina kamnina, nastala iz magme / magmatsko delovanje ♪
  11.      magnátka  -e ž (ȃ) ženska oblika od magnat: revež sem v primerjavi s to magnatko ♪
  12.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta ♪
  13.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
  14.      magnetízem  -zma m (ȋ) 1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja ♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma // veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma 2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem ♪
  15.      magnétnica  -e ž (ẹ̑) fiz. droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug: odklon magnetnice ♪
  16.      magnetrón  -a m (ọ̑) elektr. priprava za pridobivanje visokofrekvenčnih električnih nihanj ♪
  17.      magnétski  -a -o prid. (ẹ̑) redko magneten: magnetske lastnosti / magnetska energija ♪
  18.      magnézij  -a m (ẹ́) kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita ♪
  19.      magnézijski  -a -o prid. (ẹ́) ki je iz magnezija: prižgati magnezijsko nit ♪
  20.      magnificénca  -e ž (ẹ̑) navadno s svojilnim zaimkom, v nekaterih deželah naslov za rektorja univerze: njegova magnificenca (rektor) je odredil / kot nagovor vaša magnificenca, vabimo vas ♪
  21.      magnitúda  -e ž (ȗ) geol. jakostna stopnja potresa: potres z magnitudo nad sedem / izračunati magnitudo potresa ♪
  22.      máh  -ú in -a m, mn. mahóvi (ȃ) 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju ♪
  23.      màh  tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah 3. star. trenutek, hip: (na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe ● ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; redko z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem ◊ jur. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah ♪
  24.      mahagóni  -ja m (ọ́) tropsko drevo ali plemenit rdeče rjav les tega drevesa: uvažati mahagoni; pohištvo iz mahagonija ♪
  25.      mahagónovec  -vca m (ọ́) tropsko drevo, ki daje plemenit rdeče rjav les: deblo mahagonovca / pog. miza iz mahagonovca mahagonijevega lesa ♪

   19.676 19.701 19.726 19.751 19.776 19.801 19.826 19.851 19.876 19.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA