Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (19.451-19.475)



  1.      ljudožêrstvo  in ljudožérstvo in ljudožŕstvo -a s (; ẹ̑; ) pojav, da človek jé človeško meso: ljudožerstvo pri primitivnih plemenih
  2.      ljúdski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na ljudstvo: a) velike ljudske manifestacije; zdrave ljudske sile; udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr. najširše ljudske množice / ljudska knjižnica; zastar. ljudska šola osnovna šola; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo; Jugoslovanska ljudska armada [JLA] b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji; ljudska govorica; ljudska miselnost; po ljudskem verovanju / ljudska veselica; ljudsko vozilo / ljudski pesnik; ljudski pisatelj pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje; ljudski plesi; ljudska izdaja knjige izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; belokranjska ljudska noša; ljudska pesem pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; zbirati ljudsko blago dokumente ljudske kulture; ljudska glasbila / Ljudska pravica, glasilo Zveze komunistov Slovenije c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija revolucija ljudskih množic č) čutil je ljudsko zavist zavist ljudi 2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo: ljudska oblast / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; ljudski poslanec; ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS] 3. navadno v povedni rabi prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: predsednik je preprost in ljudski; ta zdravnik je premalo ljudski 4. star. ki ni domač, tuj: domači in ljudski mlatiči; stanovati v ljudski hiši; posestvo je prišlo v ljudske roke ● ljudski umetnik v nekaterih deželah častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; ekspr. to je bila prava ljudska igra zelo razširjena, splošno priljubljena; zastar. v nesreči ni bilo ljudskih žrtev človeških; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujočelingv. ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti; lit. ljudska igra igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; polit. ljudska demokracija demokracija, v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; rel. uvajati ljudsko petje petje vernikov v cerkvi; zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih ljúdsko prisl.: ljudsko drastičen humor; sam.: zdaj si mora pri ljudskih služiti kruh; pog. zapojmo kakšno ljudsko ljudsko pesem; delati škodo na ljudskem, po ljudskem
  3.      ljúdstvo  -a s () 1. skupnost pripadnikov določene države: organizirati ljudstvo za boj proti okupatorju; slovensko ljudstvo; predstavniki ljudstva; uživati zaupanje ljudstva; dolžnosti do ljudstva / delovno ljudstvo Jugoslavije vsi ljudje, ki so ali so bili udeleženi pri družbenem delu / soditi v imenu ljudstva / Socialistična zveza delovnega ljudstva [SZDL] 2. preprosti, manj izobraženi sloji prebivalstva: ljudstvo se prebuja; izobraževati ljudstvo; zbirati pesmi med ljudstvom; ta navada še živi med ljudstvom; ljudstvo in izobraženci / to je človek iz ljudstva / kmečko ljudstvo; knjige za preprosto ljudstvo // v nekaterih družbenih ureditvah večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji: ljudstvo je govorilo slovensko; izžemati ljudstvo; ta šola je bila ljudem iz ljudstva nedostopna 3. nav. mn. skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji: Feničani in druga ljudstva okoli Sredozemskega morja; zgodovina ljudstev; razvoj iz ljudstva v narod / državna ljudstva s svojo državo; izvoljeno ljudstvo po bibliji Judje; lovska, pastirska ljudstva 4. velika strnjena skupina ljudi: po zborovanju se je ljudstvo razšlo; ljudstvo je ob tem prizoru zahrumelo; med ljudstvom se je slišalo odobravanje // nav. ekspr. več ljudi, ljudje: vprašaj, če ljudstvo soglaša; na trgu je bilo mnogo ljudstva; bilo je ljudstva kot mravelj / star. tam se je zbralo precej mladega ljudstva mladine; zastar. žensko ljudstvo ženske 5. zastar., s prilastkom (organizirana) skupina živali: opičje ljudstvo; ljudstvo iz istega panja ● glas ljudstva izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice
  4.      ljúljka  -e ž () med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi: puliti ljuljko; na tej njivi je precej ljuljke; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke ∙ bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobregaagr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate, Lolium perenne
  5.      ljút  -a -o prid., ljútejši ( ū) zastar. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom // ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver // zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris 2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem ljúto prisl.: ljuto se bojevati; vihar ljuto vrši
  6.      ljutomérčan  tudi ljutomêrčan -a m (ẹ̑; ) vino iz okolice Ljutomera: buteljka ljutomerčana
  7.      ljutomérec  -rca m (ẹ̑) redko ljutomerčan
  8.      lobánja  -e ž (á) 1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja ♦ antr. dolgoglava lobanja // del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja; zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo 2. ekspr. glava: odločno je stresel z ozko lobanjo; njegova plešasta lobanja
  9.      lobánjast  -a -o prid. (á) redko 1. podoben lobanji: lobanjasta gomila 2. pri katerem je lobanja zelo izrazita: ptiček z neporaslo, lobanjasto glavico
  10.      lobánjski  -a -o prid. () nanašajoč se na lobanjo: lobanjske kosti ♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; (lobanjski) šiv; lobanjska votlina; lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline
  11.      lobôda  -e ž (ó) bot. rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex: šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis
  12.      lobodíka  -e ž (í) bot. zimzelena grmičasta rastlina z listom podobnimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus: bodeča lobodika; širokolistna lobodika
  13.      locánj  -a m () nar. locen: košara s polomljenim locanjem
  14.      locánja  -e ž (ā) nar. dolenjsko košara z locnom
  15.      lôcen  -cna m (ó) 1. držaj iz lokasto ukrivljene palice: oplesti, vstaviti locen; obesiti košarico za locen; zlomljen locen; locen pri škropilnici, žagi / locen pri krpljah; ovca ima zvonec na locen // kar je temu podobno: locen pri ključavnici / ukriviti vrbove veje v locen 2. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže: locen na trsu / obrezati trto na locen; cepljenje na locen 3. redko zanka, zlasti za lovljenje ptičev: nastaviti locen ◊ agr. locen ukrivljena palica, žica na kosi, ki preprečuje padanje odkošenega žita; les. žaga na locen ločna žaga
  16.      lôcnast  -a -o prid. (ó) ki ima locen: locnasta košara, žaga // ki ima obliko locna: locnasta vzmet
  17.      locnjévka  in lôcnjevka -e ž (ẹ̄; ó) nar. belokranjsko košara z locnom: prinesti malico v locnjevki
  18.      lóček  -čka m (ọ̑) travi podobna rastlina, ki raste zlasti na vlažnih tleh: utrgati loček; na ločku se pozibava kačji pastir / ribnik je zaraščen z ločkom; loček in biček ob vodi // steblo te rastline: zavezati z ločkom / otroci pletejo košarice iz ločka
  19.      lóčen 1 -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na lok: tu se začne ločna krivina; ločna oblika ◊ grad. ločni most most, katerega glavni nosilni element je lok; ločni nosilec nosilec v obliki loka; ločna konstrukcija mostu; les. ločna žaga ročna žaga z ogrodjem v obliki loka; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice
  20.      lóčenec  -nca m (ọ́) poljud. moški, katerega zakon je bil razvezan, strok. razvezanec: poročila se je z ločencem // v cerkvenem pravu ločeni moški
  21.      lóčenje  -a s (ọ́) glagolnik od ločiti: ločenje uranove rude od jalovine; redko čas ločenja ločitve / ločenje je že predolgo predolgo sva ločenamont. elektromagnetno ločenje
  22.      lóčenka  -e ž (ọ́) poljud. ženska, katere zakon je bil razvezan, strok. razvezanka: vdove in ločenke // v cerkvenem pravu ločena ženska
  23.      lóčenost  -i ž (ọ́) stanje ločenega: zemljepisna ločenost otoka od celine / ločenost meščanskih politikov od ljudstva; težko je prenašal občutek ločenosti od doma / ločenost človeka in narave se veča
  24.      ločevánje  -a s () glagolnik od ločevati: združevanje in ločevanje / od tod izvira ločevanje med veliko in malo divjadjo / publ. takrat se je začelo ločevanje duhov
  25.      ločeváti  -újem nedov.) 1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim: stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo 2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: ločevati dobro od slabega; kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev 3. biti, nahajati se vmes: posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete; visok zid ločuje vrt od ceste; pren. globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele ločeváti se 1. knjiž. biti različen, drugačen: takrat se je kmet zelo ločeval od meščana; ta prizadevanja se ločujejo od prejšnjih 2. biti v (sodnem) postopku za prenehanje zakonske zveze, strok. razvezovati se: slišal sem, da se ločujeta // večkrat se ločiti, se razvezati: filmski igralci se radi poročajo in ločujejo ● star. slika kaže, kako se sin ločuje od matere poslavlja; star. ločevati se s tega sveta umirati ločujóč -a -e: govoril je jasno, ločujoč bistveno od nebistvenega; ločujoči znaki

   19.326 19.351 19.376 19.401 19.426 19.451 19.476 19.501 19.526 19.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA