Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (18.878-18.902)



  1.      latimêrija  -e ž (é) zool. resoplavutarica, ohranjena kot živi fosil, Latimeria chalumnae
  2.      latínec  -nca m () ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / žarg., šol. najboljši latinec v razredu
  3.      latiníst  -a m () strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
  4.      latinizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj latinsko, rimsko: Rimljani so to provinco latinizirali latinizíran -a -o: latinizirani priimki v srednjem veku
  5.      latínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jezikunavt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
  6.      latíti se  -ím se in latíti -ím nedov. ( í) nav. 3. os., redko delati late: oves se lati
  7.      látje  -a stil. latjè -à s (ā; ) 1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje; ovseno latje / oves gre v latje dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
  8.      látnica  -e ž () redko lata: trhla latnica se je zlomila pod težo snopov / razmajane latnice v plotu
  9.      látnik  -a m () ogrodje (iz lat, letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: trta se vzpenja po latniku; latnik za marelice, vrtnice / sedeti pod latnikom; gost, senčnat latnik
  10.      latováti se  -újem se in latováti -újem nedov.) nav. 3. os., redko delati late: proso se že latuje
  11.      látovje  -a s (á) skupina ali sistem lat, letev: jemati opeko z latovja na strehi / hruška se vzpenja po mrežastem latovju
  12.      látovje  tudi latóvje -a s (ā; ọ̑) latje: težko latovje prosa / koruza že kaže latovje
  13.      látovnik  -a m (á) redko latnik
  14.      látovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na latovščino: latovske besede / latovski jezik látovsko prisl.: govoriti (po) latovsko
  15.      látovščina  -e ž (á) 1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil // posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon: poslovna, vojaška latovščina 2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini
  16.      latrína  -e ž () preprosto stranišče na prostem, zlasti v taborišču: pregrade latrin; izkopati jamo za latrino / v kotu celice je bila kabina z latrino
  17.      látva 1 -e ž (ā) redko lata, letev: raztrgana streha kaže latve
  18.      látva 2 -e ž (á) knjiž., redko latvica: počena latva
  19.      látvica  -e ž (á) 1. lončena skleda z dulcem, rabljena za mleko: razbiti latvico; naliti mleko v latvice / latvica kislega mleka; dolinica je ležala med hribovjem kakor zelena latvica 2. zool. morski polž, pritrjen z nezavito hišico vred na skalo, Patella: nabirati latvice po obrežnih skalah
  20.      láva 1 -e ž (ā) 1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju; ognjenik bruha lavo; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava; divja množica se vali kakor lava / strjena lava / žareča lava 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: nezadržna lava demonstrantov; lava sovražne vojske je dosegla mejo
  21.      láva 2 -e ž (ā) 1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava 2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo
  22.      lavabó  -ja m (ọ̑) redko umivalnik, umivalna školjka: kupiti kopalno kad in lavabo
  23.      lavantínski  -a -o prid. () rel., v zvezi lavantinska škofija škofija, ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru
  24.      lávdon  -a m () 1. pog., ekspr. oblasten, neukrotljiv človek: kakšen lavdon je ta ženska / kdo bi ugnal tega mojega lavdona, je vzdihovala mati 2. nižje pog., v medmetni rabi, navadno v zvezi fiks lavdon izraža močno podkrepitev trditve: fiks lavdon, da je tako / fiks lavdon, daj mi že mir
  25.      lavéndel  -dla m (ẹ́) pog. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih; sivka: cvetoči lavendel // parfum ali kolonjska voda z eteričnim oljem iz te rastline: kapljica lavendla

   18.753 18.778 18.803 18.828 18.853 18.878 18.903 18.928 18.953 18.978  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA