Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (18.678-18.702)


  1.      kvárt  -a m (ȃ) 1. redko del mesta s posebnimi značilnostmi; četrt: stanuje v delavskem kvartu / revni kvarti prestolnice // prva leta po 1945 najmanjša upravna enota v mestu: kvart in rajon 2. biblio. velikost grafičnega dela z višino od 25 do 35 cm, četverka: roman je natisnjen v kvartu [4°] / polica za kvarte 3. angleška prostorninska mera, približno 1 l: kvart piva / razstava majolik in kvartov; neskl. pril.: knjiga v kvart formatu ♪
  2.      kvárta 2 -e ž (ȃ) zastar. karta2: začeli so metati kvarte; iz kvart prerokovati; igrati na kvarte; kupček kvart ♪
  3.      kvartál  -a m (ȃ) knjiž. četrtletje: prvi kvartal preteklega leta; konec tretjega kvartala ♪
  4.      kvartálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvartal, četrtleten: izdajajo kvartalni bilten; letni in kvartalni načrti ◊ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač ♪
  5.      kvartánje  -a s (ȃ) glagolnik od kvartati: kratkočasiti se s kvartanjem; kvartanje in kockanje ♪
  6.      kvartáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kvartar: kvartarne plasti / kvartarno rastlinstvo 2. ekon., navadno v zvezi kvartarne dejavnosti zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura, državna uprava ♪
  7.      kvartávec  -vca m (ȃ) redko kvartač: kvartavci so sedeli za mizo in kvartali ♪
  8.      kvárten 2 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvarta1: kvartni interval / kvartni akord sestavljen iz kvart ♪
  9.      kvartín  -a m (ȋ) nar. primorsko četrt litra, četrtinka: naročil je kvartin vina / sedi pred praznim kvartinom ♪
  10.      kvartír  -ja m (ȋ) pog. stanovanje, bivališče: dobiti, plačati kvartir; odpovedali so mu kvartir; daje mu kvartir in hrano / vzeti koga na kvartir ♪
  11.      kvartírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zastar. nastanjevati: vojaki so kvartirali konje pri kmetih ♪
  12.      kvartírmójster  -tra m (ȋ-ọ́) zastar. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske; nastanjevalec: po vaseh je hodil kvartirmojster ♪
  13.      kvartírnik  -a m (ȋ) knjiž. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske; nastanjevalec: v vas je prišel kvartirnik ♪
  14.      kvás  -a m (ȃ) 1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas // ekspr. kar daje spodbudo, moč: te nove ideje so postale kvas socialistične preobrazbe / mladina je kvas revolucionarnega gibanja ∙ ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev 2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa ♪
  15.      kvasáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: predrzen kvasač ♪
  16.      kvasárna  -e ž (ȃ) redko tovarna kvasa: modernizirati kvasarno ♪
  17.      kvasáti  -ám nedov. (á ȃ) redko kvasiti, čvekati: nikar ne kvasajte ♪
  18.      kvásec  -sca m (ȃ) redko kvasni nastavek: pripraviti kvasec ♪
  19.      kvásija  -e ž (á) bot. tropsko drevo, katerega les vsebuje posebno grenko snov, Quassia amara: uporabljati izvleček iz kvasije proti listnim ušem ♪
  20.      kvasílo  -a s (í) zastar. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: prebavno kvasilo ♪
  21.      kvasína  -e ž (í) knjiž. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: tvorba kvasin ♪
  22.      kvásiti  -im nedov. (á ā) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehajte že kvasiti; začel je nekaj kvasiti o kulturi / kvasiti bedarije, neumnosti ♪
  23.      kvásiti  -im tudi kvasíti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) 1. povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati: kvasiti kumare, zelje; sok je začel vreti in se kvasiti // zastar. namakati, močiti: roke je dolgo kvasil v vodi 2. dajati, dodajati kvas: kvasiti testo / kvasiti flancate ◊ gastr. kvasiti divjačino povzročati, da postaja v kvaši mehkejša in da dobiva določen okus kvásiti se, tudi kvasíti se redko vzhajati: kruh se kvasi kvášen -a -o tudi kvašèn -êna -o: kvašeno testo ♪
  24.      kvásovka  -e ž (ȃ) nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila z encimi, ki povzročajo alkoholno vrenje: delovanje kvasovk; skrbno gojene kulture kvasovk in bakterij / glive kvasovke / pivska kvasovka ki povzroča spremembo slada v pivo; vinska kvasovka ki povzroča spremembo mošta v vino ♪
  25.      kvásta  -e ž (ȃ) kozm. priprava, navadno iz mehkejše tkanine, za nanašanje pudra: okrogla kvasta ♪

   18.553 18.578 18.603 18.628 18.653 18.678 18.703 18.728 18.753 18.778  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA