Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (18.428-18.452) 
- krvavéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile: že zelo dolgo krvavi; močno krvavi iz nosa; še malo krvavi na roki / prsti mu krvavijo; rana je začela spet krvaveti / ekspr. hodil je tako dolgo, da so mu noge krvavele ∙ knjiž. srce ji je krvavelo od bridkosti, trpljenja zelo je trpela // knjiž., ekspr. bojevati se: naši očetje so krvaveli na mnogih bojiščih; krvaveti za domovino, svobodo / ta narod že dolgo krvavi 2. knjiž. oddajati rdečo svetlobo: večerno nebo je krvavelo; ogenj na ognjišču krvavi krvavèč -éča -e: tiščal je krvavečo arterijo; krvaveča glava ♪
- krvavíčnost -i ž (ȋ) med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija: podedovati krvavičnost ♪
- krvavíti -ím nedov. (ȋ í) redko delati kaj krvavo: krvaviti obvezo ♪
- kŕven -vna -o prid. (r̄) nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah ◊ anat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; jur. krvno sodstvo; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti krvni sladkor količino sladkorja v krvi; krvni
strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk ♪
- krvi... prvi del zloženk, kakor krvižejen ipd., gl. kri ♪
- krvník -a m (í) knjiž. rabelj: delo krvnika / izročiti koga krvniku // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: krvniki divjajo po deželi; brezdušen, krut krvnik ♪
- krvnína -e ž (ȋ) jur., v srednjem veku spravnina za usmrtitev ali hudo telesno poškodbo ♪
- krvodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor da, daje kri: zbralo se je veliko prostovoljnih krvodajalcev ♪
- krvodajálski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na krvodajalce ali krvodajalstvo: organizirati krvodajalsko akcijo / krvodajalska izkaznica, značka ♪
- krvolóčen -čna -o prid., krvolóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoločen lev, tiger; krvoločna čreda volkov; krvoločne zveri // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoločen vladar / krvoločen človek / na obrazu se mu je pojavil krvoločen nasmeh 2. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: napadli so ga krvoločni komarji; sestradane, krvoločne živalice ♪
- krvolóčnik -a m (ọ̑) star. krvoločen človek: nasilja krvoločnikov ♪
- krvoprelítje -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: prišlo je do strašnega krvoprelitja; narediti konec krvoprelitju ♪
- krvosès in krvosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: oduren priganjač in krvoses; vaški krvosesi; bil je pravi krvoses delavcev // nav. ekspr. žival, ki (rada) pije, sesa kri: brenclji so pravi krvosesi ♪
- krvoskrúnec -nca m (ȗ) kdor ima spolne odnose z najožjim (krvnim) sorodnikom: obsojen je bil kot krvoskrunec ♪
- krvoskrúnstvo -a s (ȗ) spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma: zagrešiti krvoskrunstvo; vzrok za krvoskrunstvo / živeti v krvoskrunstvu ♪
- krvotòk in krvotók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. krvavitev, krvavenje, navadno močno: obveza ni ustavila krvotoka // redko krvni obtok: skrbeti za pravilen krvotok ♪
- krvožêljen -jna -o prid. (é ē) 1. nav. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: krvoželjni komarji 2. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoželjen tiger // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoželjni vojaki ♪
- krznaríja -e ž (ȋ) podjetje, delavnica za krznarsko obrt: odpreti krznarijo / ukvarja se tudi s krznarijo s krznarstvom ♪
- krznén -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz krzna: jopič s krznenim ovratnikom; krznene rokavice / nosila je dragocen krznen plašč ♪
- kŕzno -a s (ŕ) živalska koža, strojena z dlako vred: kupovati, prodajati krzno; plašč obrobiti, podložiti s krznom / astrahansko, bobrovo, kunje, ovčje krzno / imitacija krzna / plašč s krznom s krznenim ovratnikom / ekspr. oblači se v dragoceno krzno ♦ obrt. plemenito krzno tanko in odporno, z lesketajočo se dlako ♪
- kržlják -a m (á) redko kržljavec: med srnjaki so ostali le kržljaki ♪
- ksantípa -e ž (ȋ) slabš. zlobna, prepirljiva (zakonska) žena: ksantipa mu je grenila življenje / oženil se je s pravo ksantipo ♪
- ksébni -a -o prid. (ẹ̑) pri vpreženi živini levi: ksebni konj, vol / na ksebno stran je vpregel kravo; sam.: pognati ksebnega ♪
- ksero... ali ksêro... prvi del zloženk (ȇ) nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kserografija; kserokopija / kseroizpis in ksero izpis ♪
- kserográf -a m (ȃ) tisk. naprava za izdelavo kopij po elektrostatičnem postopku ♪
18.303 18.328 18.353 18.378 18.403 18.428 18.453 18.478 18.503 18.528