Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (17.976-18.000)



  1.      kraljítar  -ja m () etn. kolednik 6. januarja, znan zlasti na Dolenjskem
  2.      krámar  -ja m () 1. nav. slabš. trgovec s cenenim, navadno drobnim blagom: na trgu so imeli kramarji svoje stojnice; kupiti pri kramarju; kramar s platnom; kramarji in mešetarji / takšne stvari prodaja vsak kramar trgovec 2. slabš. ozkosrčno pridobitniški, malenkosten človek: vse življenje je ostal čisto navaden kramar
  3.      krámarček  -čka m () manjšalnica od kramar: zadolžen kramarček / to bi lahko pri vsakem kramarčku kupil
  4.      krámarski  -a -o prid. () nanašajoč se na kramarje: kramarski voz; na trgu je stalo več kramarskih lop, stojnic / velik kramarski sejem / bedna kramarska politika / tej kramarski duši ni da bi človek verjel / trgovsko-kramarski odnos do umetnosti krámarsko prisl.: kramarsko utilitaren
  5.      kramljánje  -a s () glagolnik od kramljati: prijetno, zaupno, živahno kramljanje / knjiga se bere kot potopisno kramljanje
  6.      kramljáti  -ám nedov.) prijazno, lahkotno se pogovarjati: kramljala sta o domačih razmerah; ves večer je kramljal z njo / ekspr. sedel je poleg njega in začel kramljati kramljáje: veselo kramljaje so krenili proti domu kramljajóč -a -e: pogovarjala sta se v kramljajočem tonu
  7.      kramoljáti  -ám nedov.) zastar. kramljati: v kotu sta polglasno kramoljala
  8.      kràmp  krámpa m ( á) 1. orodje za kopanje, navadno s sekalom in konico: zavihteti kramp; tla so bila trda in moral je kopati s krampom; udariti, zamahniti s krampom; težek kramp / ekspr. ves dan so peli krampi ∙ ekspr. treba bo prijeti za kramp začeti fizično delati 2. slabš. močen, neroden konj: v hlevu je imel dva krampa / star, garjav kramp // nizko družabno nespreten, neroden človek: s takim krampom ne moreš nikamor / kaj hočeš, star kramp ni za tako delo
  9.      krámpar  -ja m () delavec, ki koplje s krampom: betonerji in kramparji / ekspr. če se ne maraš učiti, boš pa šel za kramparja
  10.      krámparski  -a -o prid. () nanašajoč se na kramparje: kramparsko delo ∙ slabš. kramparska poezija prva leta po 1945 poezija o udarniškem delu, graditvi socializma
  11.      krampáti  -ám in krámpati -am nedov.; ) 1. kopati s krampom: ves dan je moral krampati // ekspr. kopati sploh: krampati jarke ∙ ekspr. če se ne boš učil, boš pa krampal opravljal težja fizična dela 2. ekspr. nerodno, okorno hoditi: berač je krampal po cesti 3. nar. praskati: ta mačka krampa / ne krampaj se po glavi
  12.      krámpež  -a m () nav. mn. 1. teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje: plezati s krampeži 2. nar. dereza: hoditi s krampeži
  13.      kraniálen  -lna -o prid. () anat. ki je bližje glavi: kranialni konec požiralnika
  14.      kránjski  -a -o prid. (á) 1. star. slovenski: kranjski humor; peti kranjske pesmi / kranjski pisatelj; kranjski rojak 2. nanašajoč se na Kranjsko v stari Avstriji: štajersko-kranjska meja / kranjska dežela ● ekspr. kranjski Janez v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka; šalj. kranjski Janez slovenski fant, Slovenecbot. kranjski jeglič jeglič z vijoličastimi cveti, ki raste po vlažnih skalnih razpokah v Sloveniji, Primula carniolica; kranjska krhlika grm z velikimi, podolgovatimi in bleščečimi listi, Rhamnus fallax; kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; čeb. kranjska čebela čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; etn. kranjski cekar cekar iz različno barvane slame, na eni strani navadno z narodnim motivom; gastr. kranjska klobasa klobasa iz svinjskega mesa in začimb kránjsko prisl.: govoriti (po) kranjskopog., ekspr. povej (po) kranjsko po domače, razumljivo; sam.: pog. dve kranjski, prosim kranjski klobasi
  15.      kránjščina  -e ž (á) 1. v stari Avstriji slovenski jezik na Kranjskem: koroščina, prekmurščina, štajerščina in kranjščina 2. star. slovenski jezik: govoriti kranjščino
  16.      kràp 1 krápa m ( á) ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah: gojiti, loviti krape; tolst, zamaščen krap ◊ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
  17.      krápinski  -a -o prid. () antr., v zvezi krapinski človek neandertalec, katerega okostje je bilo najdeno v Krapini: okostje krapinskega človeka
  18.      krápovec  -vca m (á) nav. mn., zool. sladkovodne ribe z velikimi luskami in brkom podobnimi izrastki pod usti, Cyprinidae
  19.      krasílen  -lna -o prid. () knjiž. s katerim se krasi, okrasen: krasilni predmeti / krasilno grmičevje / krasilna tehnika; krasilna dejavnost dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem okrasov, okraskov
  20.      krasílnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost krasilnega: krasilnost izdelkov umetnega kovaštva / cilj tega slikarstva je disciplinirana krasilnost in jasno podajanje vsebine
  21.      krásnik  -a m () petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; eklogit: gnajs in krasnik ◊ zool. borov krasnik hrošč kovinsko svetlikajoče se barve, ki leže jajčeca pod lubje borovih štorov, Chalcophora mariana
  22.      krasnoarméjec  -jca m (ẹ̑) redko rdečearmejec: četa krasnoarmejcev
  23.      krasnoslóvec  -vca m (ọ̑) 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar
  24.      krasnoslóviti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) 1. star. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zelo rad je krasnoslovil; krasnosloviti o naravi 2. zastar. deklamirati: to pesem je z veseljem krasnoslovil
  25.      krasnoslóvje  -a s (ọ̑) 1. star. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: sovražil je njegovo krasnoslovje / delo je označil kot golo krasnoslovje brez doživljajske podlage 2. zastar. estetika, leposlovje

   17.851 17.876 17.901 17.926 17.951 17.976 18.001 18.026 18.051 18.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA