Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (17.501-17.525)


  1.      kíbla  -e ž (ȋ) nižje pog. vedro, vedrica: kibla za smeti, vodo / v kotu celice je stala kibla ♪
  2.      kibúc  -a m (ȗ) v izraelskem okolju prostovoljna zadružna skupnost kmetov ♪
  3.      kidáč  -a m (á) redko kdor kida: kidača sta metala gnoj na voz / več kidačev odstranjuje sneg s ceste ♪
  4.      kídati  -am nedov. (í ȋ) 1. odstranjevati a) sneg: kidali smo pozno v noč / sneži, spet bo treba kidati / kidati sneg s ceste, pločnika b) gnoj, blato: kidati prašičem; kidati izpod živine / kidati hlev čistiti ga / kidati gnoj na voz nalagati, nakladati 2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga pa kida, ta; spet ga kida ♪
  5.      kífeljc  -a [fǝl] m (ȋ) pog. 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci // pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci 2. slabš. policaj, miličnik: kifeljci ga že iščejo ♪
  6.      kífeljčar  -ja [fǝl] m (ȋ) agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem ♪
  7.      kíh  -a m (ȋ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: slišal se je kih za kihom ♪
  8.      kíhati  -am nedov. (í ȋ) sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v nosu: ima nahod, zato kiha kíhati se nar. hihitati se, smejati se: za plotom so se kihala dekleta ♪
  9.      kíhavec  -vca m (í) 1. bojni plin, ki povzroča kihanje: s kihavcem so preprečili nastop govornikov 2. ekspr. kdor (pogosto) kiha: srečal je sosedovega kihavca ♪
  10.      kihljáj  -a m (ȃ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: kihljaj napoveduje nahod ♪
  11.      kíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: kihnil je, morda je prehlajen; brezoseb. kihnilo se mi je 2. pog., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: tam še kihniti ne smeš; niti kihnil ni, pa so ga vrgli ven ♪
  12.      kíj  -a m (ȋ) 1. kratka palica z odebeljenim koncem: težek kij; sekira in kij ♦ šport. telovadno orodje za vaje z rokami 2. redko leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju; bat: slišali so se udarci sekire in kija ♪
  13.      kijáča  -e ž (á) redko kij: udaril ga je s kijačo / zabiti kol s kijačo z batom ♪
  14.      kíjast  -a -o prid. (ȋ) podoben kiju: kijasta oblika ♦ bot. kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum ♪
  15.      kikirík  -a m (ȋ) redko posamezen glas pri kikirikanju; kikiriki ♪
  16.      kíkla  -e ž (ȋ) pog. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo: kikla se ji opleta okrog nog; na sebi je imela dolgo, nabrano, ozko kiklo / spodnja kikla // ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: nobene kikle ne pusti pri miru; že lazi, leta, nori za kiklami ♪
  17.      kíklica  -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od kikla: nosila je kratko, rdečo kiklico ♪
  18.      kíksniti  -em dov. (í ȋ) žarg. narediti napako, zmotiti se: spet sem kiksnil / vrgel je žogo in kiksnil ni zadel (cilja), je zgrešil ♪
  19.      kíla 1 -e ž (í) izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino: zaradi prevelikega napora je nastopila kila / ima prirojeno kilo / operirati kilo / boleha za kilo ♦ anat. dimeljska, popkovna kila ♪
  20.      kíla 2 -e ž (ȋ) pog. kilogram: kila krompirja; zavoji po pet kil / vse skupaj tehta več kil / elipt. dve kili za zrezke, prosim dva kilograma mesa / prodajati na kile ∙ ekspr. kilo za kilo ali pa nič menjati samo za enako količino ♪
  21.      kílav  -a -o prid. (í) 1. slabš. šibek, slaboten, bolehen: na pomlad so otroci bolj kilavi; videti si prav kilav / je kilave postave / ima kilav glas / kilava koza suha, mršava ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha // slab, nekvaliteten: to so kilava jabolka / produkcija je bila precej kilava / imamo kilavo vreme neprijetno, pusto 2. redko ki ima bolezen kilo: ker je pretežko dvignil, je postal kilav ♪
  22.      kilométer  -tra m (ẹ̄) 1. dolžinska mera, 1.000 m: oddaljen je nekaj kilometrov iz mesta; deset kilometrov [km] dolga pot / število prevoženih kilometrov narašča / vozi sto kilometrov na uro / kubični, kvadratni kilometer ∙ pog. avto je požiral kilometre zelo hitro se premikal, vozil ♦ žel. netotonski kilometer; potniški kilometer enota za obračunavanje prevoza potnika na razdalji 1 km; tovorni kilometer enota za obračunavanje prevoza ene tone tovora na razdalji 1 km 2. ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: kilometre naokoli ni bilo luči ♪
  23.      kilometráža  -e ž (ȃ) 1. število prevoženih kilometrov: kilometraža se je povečala / koliko imate kilometraže // razdalja, izražena v kilometrih: izračunati kilometražo cest 2. redko kilometrina: izplačati dnevnice in kilometražo ♪
  24.      kilométrnik  -a m (ẹ̑) redko kilometrski kamen: ob cesti so bili postavljeni kilometrniki ♪
  25.      kílovólten  -tna -o (ȋ-ọ̑) s števnikom pridevnik od kilovolt: 220-kilovoltni daljnovodi ♪

   17.376 17.401 17.426 17.451 17.476 17.501 17.526 17.551 17.576 17.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA