Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (17.453-17.477)



  1.      kefír  -ja m () gastr. kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij in kvasnic: sirotka, jogurt in kefir
  2.      kegljávec  -vca m () redko kegljač: bil je izvrsten kegljavec
  3.      kegljávka  -e ž () redko kegljačica: mednarodno tekmovanje kegljavk
  4.      kehljáti  -ám nedov.) oglašati se z grgravim glasom: svinje kehljajo kehljáti se ekspr., redko smejati se, hahljati se: kehljal se je na ves glas
  5.      kèk  medm. () posnema glas koklje, lisice, ponirka: ponirki se enolično oglašajo: kek, kek
  6.      kéks  -a m (ẹ̑) ploščato pecivo okrogle, pravokotne oblike, navadno iz krhkega testa: ponuditi kekse; doma pečeni keksi; zavitek keksov; škatla s keksi / medeni keksi; otroški keksi
  7.      kélih  -a m (ẹ́) 1. rel. dragocena obredna posoda, zožena proti podstavku: zlat kelih; pren., pesn. kelih trpljenja 2. boljši kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom: kristalni kelihi; kelihi in navadni kozarci / kelih vina 3. knjiž. kar je po obliki podobno kelihu: rože so dvigale svoje težke kelihe proti soncu / cvetni kelih
  8.      kélihast  -a -o prid. (ẹ́) podoben kelihu: kelihasti kozarci / kelihasta oblika
  9.      kélvin  -a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje temperature po lestvici z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja: temperatura tristo kelvinov [K]
  10.      Kélvinov  -a -o prid. (ẹ̑) fiz., v zvezi Kelvinova lestvica lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja
  11.      kémbelj  -blja tudi -na [bǝl] m (ẹ́) 1. podolgovat, proti koncu odebeljen kovinski predmet, gibljivo pritrjen v zvon: slišali so se le udarci kemblja 2. pog. (gibljiva) utež: tehtnica s kembljem
  12.      kémbeljček  -čka [bǝl] m (ẹ̄) manjšalnica od kembelj: zvon z bakrenim kembeljčkom
  13.      kémičarka  -e ž (ẹ́) strokovnjakinja za kemijo: zaposlena je kot kemičarka v tekstilni tovarni
  14.      kémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lastnosti in spremembe snovi: kemičen pojav; kemična sestava tal, vode; kemična zgradba; fizikalne in kemične spremembe / kemične lastnosti snovi / kemična energija / kemično gnojilo; kemična sredstva / kemična industrija, tovarna / kemični svinčnik svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; kemično črnilo / kemična čistilnica ♦ kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kemični element snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element; kemični proces proces, pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; kemična prvina snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; prvina; (kemična) reakcija reakcija, pri kateri se snov bistveno spremeni // kemijski: kemični inštitut; kemični laboratorij; varuh kemične zbirke / pog. kemični inženir inženir kemije kémično prisl.: kemično čistiti; kemično razstaviti; kemično aktiven; kemično čista snov snov brez kakršnihkoli primesi
  15.      kemigrafíja  -e ž () 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj kemigrafije
  16.      kemíja  -e ž () veda o lastnostih in spremembah snovi: uporabna kemija / jedrska, nuklearna kemija / fizikalna kemija ki proučuje fizikalne pojave pri kemičnih reakcijah; fiziološka kemija ki raziskuje kemične procese v organizmih; forenzična kemija ki se ukvarja z dokazovanjem zastrupitev / študira fiziko in kemijo; inženir, profesor kemije ♦ kem. analitična kemija ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; anorganska ki proučuje anorganske, organska kemija ki proučuje organske spojine
  17.      kémik  -a m (ẹ́) strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik; kemik za organsko kemijo; fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije
  18.      kémiluminiscénca  tudi kémiluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije
  19.      kemizácija  -e ž (á) vsestransko izkoriščanje izsledkov kemije v industriji, poljedelstvu: kemizacija narodnega gospodarstva; mehanizacija in kemizacija
  20.      kémosintéza  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v nekaterih bakterijah pod vplivom energije, ki se sprošča pri oksidaciji anorganskih spojin
  21.      kengurú  -ja m () avstralska žival, ki nosi mladiča v trebušni vreči: dolgi skoki kengurujev
  22.      kengurújski  -a -o prid. () nanašajoč se na kenguruje: kengurujski skoki / kengurujsko usnje
  23.      kentáver  tudi centáver -vra m (á) v grški mitologiji bitje, ki je od pasu navzdol konj
  24.      kentávrski  tudi centávrski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kentavre: slišal se je topot kentavrskih kopit / ekspr. iz grla se mu je izvil kentavrski krik
  25.      kéntumski  -a -o prid. (ẹ̑) lingv., v zvezi kentumski jeziki zahodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v mehkonebne

   17.328 17.353 17.378 17.403 17.428 17.453 17.478 17.503 17.528 17.553  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA