Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (17.226-17.250)



  1.      karavána  -e ž () 1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo; priključiti se karavani / trgovske karavane 2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov; pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli ● publ. karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje
  2.      karavánseráj  in karaván-seráj -a m (-) v orientalskem okolju gostišče (za karavane): sezidati karavanseraj
  3.      karavéla  -e ž (ẹ̑) navt., v 15. in 16. stoletju velika jadrnica s tremi ali štirimi jambori in latinskimi ali latinskimi in križnimi jadri: Kolumbova karavela; portugalske karavele
  4.      karbíd  -a m () 1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom: značilnosti karbidov / železov karbid 2. poljud. spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen, strok. kalcijev karbid: drobiti karbid / uporabljati karbid za razsvetljavo
  5.      karbíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na karbid: karbidna zrnca / karbidna svetilka acetilenska svetilkakem. karbidno apno gašeno apno, ki ga tvori kalcijev karbid z vodo; metal. karbidna trdina zelo trda zlitina iz kovinskega karbida in kovinskega veziva
  6.      karbídka  -e ž () žarg. acetilenska svetilka: svetiti s karbidko
  7.      karbídovka  -e ž () pog. acetilenska svetilka: prižgati karbidovko; razsvetljevati jame s karbidovkami; petrolejke in karbidovke
  8.      karboksíl  -a m () kem. atomska skupina iz enega atoma ogljika, dveh atomov kisika in enega atoma vodika, ki se v vodni raztopini odceplja kot ion
  9.      karbolinéj  -a m (ẹ̑) kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem; vonj po karbolineju
  10.      karbón  -a m (ọ̑) 1. geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se pojavili prvi iglavci in plazilci: bujno rastlinstvo v karbonu 2. pog. karbon papir: vstaviti med liste karbon; neskl. pril.: karbon papir papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo
  11.      karbonárski  -a -o (á) pridevnik od karbonar: karbonarsko gibanje
  12.      karbonát  -a m () kem. sol ogljikove kisline: razkroj karbonatov / bakrov, cinkov, kalcijev, kalijev, magnezijev, natrijev, železov karbonat
  13.      karbonizácija  -e ž (á) glagolnik od karbonizirati: karbonizacija lesa / karbonizacija kosti pri močnih opeklinah / karbonizacija volne
  14.      karbonizírati  -am nedov. in dov. () redko spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v ogljetekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo karbonizírati se geol. spreminjati se v premog, šoto; zoglenevati: rastline so se karbonizirale
  15.      karborúnd  -a m () teh. zelo trdo brusilno sredstvo: obdelovati material s karborundom ♦ min. spojina silicija z ogljikom
  16.      karburátor  -ja m () strojn. priprava pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v kateri se meša hlapljivo gorivo z zračnim tokom; uplinjač
  17.      karcinogén  -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča raka, rakotvoren: karcinogena snov
  18.      karcinóm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: karcinom in sarkom
  19.      kardamóm  in kardamón -a m (ọ̑; ọ̑) bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom // gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet
  20.      kardánski  -a -o prid. () v zvezah: navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; strojn. kardanski pogon pogon, ki ima kardansko gred; kardanski zgib priprava za prenos vrtilnega gibanja med gredema, ki tvorita topi kot; kardanska gred dvodelna gred s kardanskim zgibom v sredi
  21.      kardinál  -a m () 1. najvišji dostojanstvenik v rimskokatoliški cerkvi: kardinali volijo papeža / imenovati nove kardinale 2. agr. jesensko jabolko z rdečimi progami ali kardinalsko rdeče barve: trgati kardinale / pisani kardinal; rdeči kardinal ◊ agr. kardinal trta z zgodaj zorečimi rdečimi grozdi z debelimi jagodami; breskev z rumenkastim mesom in rdečo lupino; zool. kardinali ptice pevke z živo pisanim perjem in perjanico, ki živijo v Severni Ameriki, Fringillinae
  22.      kardinálen  -lna -o prid. () 1. knjiž. glaven, bistven: odkriti v drami kardinalne točke, ob katerih se dogajanje lomi / kardinalne strani neba / to dejstvo je kardinalnega pomena za razjasnitev nesoglasij 2. ekspr. zelo velik: narediti kardinalno napakomat. kardinalno število število, ki izraža moč množice
  23.      kardinálski  -a -o prid. () nanašajoč se na kardinale: kardinalsko življenje / dobiti kardinalsko čast / kardinalski klobuk trd, črn klobuk z okroglo štulo in širokimi krajevci; ekspr. dobiti kardinalski klobuk postati kardinalrel. kardinalski zbor zbor vseh kardinalov, zbranih zaradi kake naloge kardinálsko prisl.: kardinalsko rdeča barva rdeča barva z vijoličastim odtenkom
  24.      kardiologíja  -e ž () veda o srcu in srčnih boleznih: strokovnjak za kardiologijo
  25.      karé  -ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kvadratast, četverokoten kompleks: kare z jablanami / zazidalni kare 2. voj. vojaška enota, razporejena v obliki četverokotnika: na trgu je stal kare / vojaki so napravili kare / postaviti četo v kare // nekdaj večja vojaška enota, razporejena za boj v obliki četverokotnika: zagnati se proti kareju 3. gastr. telečji ali svinjski hrbet s kostmi: razrezati kare / kilogram kareja

   17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA