Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (16.976-17.000)



  1.      kálcij  -a m (á) kem. mehka, na vlažnem zraku neobstojna lahka kovina, element Ca: kalcij v spojinah; izguba kalcija iz kosti
  2.      kálček  -čka [tudi č] m () bot. iz oplojene jajčne celice nastajajoča rastlinica do kalitve: kalček je še skrit v semenu; riževi, žitni kalčki; razvoj kalčkov
  3.      káldrma  -e ž () v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem: strma kaldrma // kamniti tlak na taki cesti, ulici: med kaldrmo je zrasla trava
  4.      kálen  -lna -o prid. (á) 1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: kalna tekočina, voda; kalno vino / kalen ribnik; narasla, kalna reka 2. ki je brez močnega sijaja, leska; moten: kalna svetloba / imel je trudne, kalne oči; pren. kalen pogled pijanca 3. ekspr. nejasen, moten: položaj v podjetju je kalen kálno prisl.: kalno gledati predse / piše se narazen ali skupaj: kalno sivi ali kalnosivi oblaki; kalno modro nebo; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj kalnega; ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja
  5.      kalendárij  -a m (á) zastar. koledar: že več dni pregleduje Mohorjev kalendarij ♦ rel. seznam cerkvenih praznikov, godov v cerkvenem letu
  6.      kálež  -a m () drobni delci, ki lebdijo v tekočini: kalež v vinu se useda
  7.      káliban  -a m () knjiž., redko surov, grob človek: obnaša se kot kaliban
  8.      kalíber  -bra m (í) 1. navadno s prilastkom notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju: kaliber puške; novi top ima večji kaliber / krogla kalibra 7,9 mm; top kalibra 75 mm / kaliber cevi 2. ekspr., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: bil je politik velikega kalibra / v mestu delujejo vohuni največjih kalibrov / to je človek drugačnega kalibra / miličniki so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca 3. strojn. natančna priprava brez gibljivih delov, s katero se preverja ustreznost mer kakega predmeta: potisniti kaliber v cev / navojni kaliber 4. teh. odprtina med valjema, ki daje valjanemu, vlečenemu izdelku natančno obliko, mero: kalibri za tirnice
  9.      kalibrírati  -am nedov. in dov. () 1. teh. z valjanjem, vlečenjem dajati izdelku natančno obliko, mero: kalibrirati kovinske palice / kalibrirati papir 2. strojn. preverjati ustreznost mer kakega predmeta s kalibrom: kalibrirati navoje 3. teh. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah; umerjati: v laboratoriju sami kalibrirajo termometre kalibríran -a -o: kalibrirana steklenica ♦ strojn. kalibrirana veriga veriga, ki ima enake člene
  10.      kalíbrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kaliber: kalibrsko merilo / kalibrski obroč
  11.      kalìč  -íča m ( í) redko mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal: nežni, zeleni kaliči / krompir odganja kaliče cime
  12.      kalíf  -a m () nekdaj 1. v arabskem okolju vladar: Mohamedovi nasledniki so se imenovali kalifi / bagdadski kalif 2. naslov za turškega sultana kot verskega poglavarja muslimanov
  13.      kalifát  -a m () v arabskem okolju, nekdaj področje, na katerem ima oblast kalif: bagdadski kalifat
  14.      kaligrafíja  -e ž () pisanje z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisje: gojiti kaligrafijo; srednjeveška kaligrafija / kaligrafija ornamentov; pren. v umetnikovem grafičnem izrazu je značilna likovna kaligrafija // redko pisava, rokopis: ponarejena kaligrafija
  15.      kaligráfski  -a -o prid. () nanašajoč se na kaligrafe ali kaligrafijo: tekoča, kaligrafska pisava / ekspr. prepisoval je s prav kaligrafsko skrbnostjo
  16.      kálij  -a m (á) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina, element K: uporaba gnojil, ki vsebujejo kalij; kopičenje kalija v rastlinah
  17.      kálijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kalij: kalijeve spojine / kalijev cianid, karbonat; kalijeva sol; kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom
  18.      kalílnica  -e ž () delavnica, obrat za kaljenje kovinskih predmetov: tovarna ima kovačnico in kalilnico
  19.      kalílnik 1 -a m () teh. posoda s tekočino za kaljenje kovinskih predmetov: kalilnik pri kovaškem ognjišču
  20.      kalílo  -a s (í) metal. sredstvo za hlajenje pri kaljenju (kovinskih predmetov): izbirati primerna kalila
  21.      kalín  -a m () 1. zool., navadno v zvezi veliki kalin ptica pevka s kratkim, debelim kljunom, Pyrrhula pyrrhula: ob hudem mrazu so tudi kalini prileteli v bližino hiš 2. ekspr. moški, navadno prebrisan, sleparski: ta kalin noče ničesar razumeti / slabo se je počutil med starimi kalini / kot psovka ne smej se, kalin nemarni
  22.      kalíti 1 -ím nedov. ( í) 1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost ∙ ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost 2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir kalíti se izgubljati bistrost, čistost: voda v ribniku se kali / bolniku se kalijo oči ∙ knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so
  23.      kalíti 2 -ím nedov. ( í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo
  24.      kalívec 1 -vca m () ekspr. kdor kali (normalen potek česa): vse kalivce so odstranili s konference / kazen za kalivce (nočnega) miru
  25.      kalívec 2 -vca m () delavec, ki kali kovinske predmete: visokokvalificirani kalivec

   16.851 16.876 16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA