Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (16.401-16.425)


  1.      jákec  -kca m (ȃ) nar. vzhodnoštajersko manjša kopica iz pokonci postavljenih snopov: zložiti snope v jakce ♪
  2.      jákna  -e ž (ȃ) pog. žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja; jopa: modro krilo in bela jakna ♪
  3.      jálov  -a -o prid. (á) 1. ki ne more imeti potomcev: jalova krava; nav. slabš.: jalov moški neploden; jalova ženska / jalov zakon brez otrok / jalova rastlina; jalovo drevo; jalovo seme nekalivo; pren. jalov umetnik; kulturno jalovo obdobje // redko ki nima pogojev za (dobro) uspevanje rastlin; nerodoviten, slab: jalova prst, zemlja; jalovo zemljišče 2. ki je brez zrn, semen: jalov klas, strok / jalovo zrno 3. nav. ekspr. ki ne dá (pričakovanega) uspeha, rezultata: jalov trud; vsi njihovi poskusi za izboljšanje razmer so bili jalovi; ni se hotel spuščati v jalovo polemiko; jalovo početje / jalovo življenje // ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: jalov izgovor; z dejstvi je dokazal, da so vsi očitki jalovi / to je jalova tolažba // ki ni koristno uporabljen: odpraviti jalove vožnje pri dvigalih / jalov večer 4. nar. primorsko nezabeljen: večerjali so krompir v oblicah ali pa jalov močnik ◊ bot. jalov cvet cvet brez prašnikov in pestičev; jalov list list (praprotnic), ki nima sporangijev; čeb. jalova matica matica, ki zalega neoplojena jajčeca; elektr. jalov tok izmenični tok, potreben za tvorbo električnih ali magnetnih polj; jalova energija energija, ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; petr. jalova rudnina rudnina, ki se ne da praktično izkoristiti; strojn. jalova jermenica jermenica, ki se prosto vrti ♪
  4.      jálovica  -e ž (á) redko jalova samica; jalovka: prodati jalovice // nar. neplodna ženska: Otrok ni imela in jih menda tudi ni mogla imeti. Bila je jalovica (B. Kreft) ♪
  5.      jalovína  -e ž (í) 1. plasti, kosi kamnine v premogu, rudah: izpirati, odbirati jalovino; odkopavati, odstranjevati jalovino; odvažati jalovino iz rudnika; kupi jalovine // metal. snovi v rudi, ki se ne dajo koristno izrabiti: karbonatna jalovina v svinčevi rudi 2. redko jalova, nerodovitna tla: narediti iz jalovine travnik ♪
  6.      jalovína  in jálovina -e ž (í; á) nar. živina, ki ne daje mleka: Zato ponekod ne gonijo molznic nič več v planine; tja prihaja mlada goveja živina, jalovina, ovce, tudi koze (F. Finžgar) ♪
  7.      jalovíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati koga jalovega, neplodnega: jaloviti samice; pren., ekspr. taka miselnost jalovi umetnikovo ustvarjalno moč ♪
  8.      jálovka  -e ž (á) jalova samica: prodati jalovke za zakol; čreda jalovk ♦ čeb. matica, ki zalega neoplojena jajčeca; jalova matica // slabš. neplodna ženska: ženska s kompleksom jalovke / kot psovka ti lahko pridigaš o otrocih, ko jih nimaš, jalovka ♪
  9.      jáltski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mesto Jalta: jaltsko pristanišče ♦ zgod. jaltska konferenca konferenca v Jalti februarja 1945, na kateri so se vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze dogovorile o ureditvi sveta po končani vojni ♪
  10.      jáma  -e ž (á) 1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame; kopati, narediti, zasuti jamo; pasti, stopiti v jamo; jame od bomb; jame za sajenje dreves // nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame vdolbine; oči so mu ležale v globokih jamah 2. naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem: jama sega, vodi daleč v hrib; raziskovati jame; spustiti se v jamo; skalnata jama / odkritje sledov primitivnega človeka v jami / kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu; podzemeljska jama / Postojnska jama 3. navadno s prilastkom prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan: betonirati jamo / apnena jama za shranjevanje apna; gnojnična jama; greznična jama greznica; kompostna jama / dati repo v jamo // teh. obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali paro obdeluje surovina: lužilna jama; parilna jama // nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame: zakuriti jamo; sušiti na jami / sušilna jama 4. prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda ali premog: odpreti novo jamo; spustiti se v jamo; zračenje jame / pog.: dela v jami je zaposlen kot rudar; ponesrečil se je v jami v rudniku // s prilastkom prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh: gramozna, peščena, šotna jama / ustreljen je bil v Gramozni jami 5. nav. ekspr. prostor v zemlji za pokop mrliča; grob: izkopati komu jamo; spustiti krsto v jamo; zagrebli so ga v jamo / pesn. počiva v črni jami 6. ekspr., s prilastkom bivališče, zbirališče: tvoja hiša je jama razbojnikov; pren. jama greha, hudodelstva ● ekspr. zanj je že pripravljena jama kmalu bo umrl; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti ◊ geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; grad. gradbena jama ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta; lov. jama razširjeni del rova jazbeca ali lisice; volčja jama ki se napravi za lovljenje volkov; metal. livna jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki; teh. revizijska ali servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila ♪
  11.      jamájka  neskl. pril. (ȃ) gastr., v zvezi jamajka rum originalni rum z močno aromo in visoko stopnjo alkohola: jamajka rum in kubanski rum ♪
  12.      jámar  -ja m (ȃ) 1. kdor obiskuje, odkriva, raziskuje podzemeljske, kraške jame: rešiti skupino jamarjev; spuščanje jamarjev v brezno // redko speleolog: publikacija znanega jamarja 2. nav. ekspr. kdor živi v jami, votlini: imel je brado kot kak jamar 3. lov. pes, ki lovi po jazbinah in lisičinah: vzgojiti jazbečarja za jamarja ♪
  13.      jámarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jamarje ali jamarstvo: jamarska ekspedicija, oprema / razstava s področja jamarskih raziskav / jamarska lestvica vrvna, žična lestev, ki se uporablja pri raziskovanju podzemeljskih jam ♪
  14.      jámarstvo  -a s (ȃ) obiskovanje, odkrivanje, raziskovanje podzemeljskih, kraških jam: pionirji slovenskega planinstva in jamarstva // redko speleologija: razprava s področja jamarstva ♪
  15.      jámbor  -a m (á) 1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor; kovinski, lesen jambor; vrh jambora / signalni jambor ♦ navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj; krmni jambor na krmi; sestavljeni jambor ki sestoji iz več delov, podaljškov 2. elektr. kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber: novi železobetonski jambori / daljnovodni, visokonapetostni jambor; kotni jambor pri katerem električni vodnik spremeni smer 3. drog za pokončno opiranje: dva visoka jambora sta nosila streho cirkuškega šotora / antenski jambor ♪
  16.      jámboren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na jambor: jamborna lestev, luč; jamborne vrvi ♦ navt. (jamborni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru ♪
  17.      jámbornik  -a m (á) jambornica: trgovske jadrnice in jamborniki ◊ grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; lantena ♪
  18.      jámborovje  -a s (á) redko jamborje: zrušeno jamborovje ♪
  19.      jámborski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na jambor: jamborske luči, vrvi / jamborska drevesa ♦ navt. (jamborski) koš (jamborni) koš ♪
  20.      jamčevánje  -a s (ȃ) redko jamčenje: pogoji jamčevanja ♪
  21.      jamčevína  -e ž (í) star. kavcija, varščina: zahtevati visoko jamčevino / za poroko je potreboval jamčevino ♪
  22.      jámčiti  -im dov. in nedov. (ā ȃ) 1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati: jamčiti (za) izdelek za eno leto 2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli 3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim; jamčim ti, da ni nikogar v bližini ♪
  23.      jámica  -e ž (á) manjšalnica od jama: a) delati, kopati jamice; porivati frnikole v jamico; okrogla, plitva jamica b) ob smehu se ji delajo v licih jamice; oči so mu izstopile iz jamic parnih votlin pod čelom, v katerih so oči; jamica na bradi / narediti jamico v testo c) počiva v hladni jamici ● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči ◊ anat. sklepna jamica vbočeni konec kosti v sklepu; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk ♪
  24.      jámičati  -am nedov. (ā) redko delati jamice za sajenje: nekateri so jamičali, drugi pa nametavali krompir ♪
  25.      jámnica  -e ž (ȃ) nar. zasipnica, podsipnica: Kako pa, ali imate kaj veliko repe v jamnici? (F. Erjavec) ♪

   16.276 16.301 16.326 16.351 16.376 16.401 16.426 16.451 16.476 16.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA