Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (16.303-16.327)


  1.      izziválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od izzivalec: dvoboj med svetovno prvakinjo in njeno izzivalko / domišljava izzivalka ♪
  2.      izziváški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na izzivače: izzivaško vedenje / organizirati izzivaški pohod / izzivaški agent ♪
  3.      izziváštvo  -a s (ȃ) izzivaško ravnanje ali dejanje: veselje se je spremenilo v izzivaštvo; izzivaštvo mladoletnikov ♪
  4.      izzívati  -am nedov. (í) 1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročati, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: fantje so ga izzivali; izzivati k prepiru, pretepu, na prepir, pretep / vojaško izzivati z vojaškimi akcijami ustvarjati napetost v mednarodnih odnosih 2. biti neposredni vzrok, razlog, da se kaj pojavlja, nastaja: predavateljeve trditve so izzivale nasprotovanje / s takimi ukrepi so izzivali narodnostni razdor ∙ ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno 3. vzbujati pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: s svojo obleko je hotela izzivati / njena lepota je izzivala izziváje: fantu se je veliko posvečal, izzivaje s tem nevoščljivost drugih; nastopati izzivaje izzivajóč -a -e: nosila je izzivajoč klobuk; izzivajoč pogled; izzivajoče vedenje; prisl.: izzivajoče govoriti ♪
  5.      izznojíti  -ím dov., izznójil (ȋ í) knjiž., redko izpotiti: izznojiti bolezen ♪
  6.      izzoréti  -ím dov., izzôrel in izzorèl in izzorél (ẹ́ í) knjiž., redko dozoreti, razviti se: fant je izzorel v moža / v trpljenju je izzorelo njeno junaštvo ♪
  7.      izzváti  -zôvem dov., izzvál (á ó) 1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: izzvali so ga, pa se je moral braniti / izzvati koga na boj / izzvati koga k debati, polemiki 2. biti neposredni vzrok, razlog, da se kaj pojavi, nastane: njegove izjave so izzvale jezo, odpor; odločitev vlade je izzvala demonstracije, proteste; udarec je izzval ostro bolečino / izzvati prepir, pretep // povzročiti, da se kaj pojavi, nastane: ljudje velikokrat sami izzovejo nesrečo / s svojim pripovedovanjem je želela izzvati sočustvovanje vzbuditi ◊ jur. izzvati prstne odtise napraviti jih vidne izzván -a -o: smeh je bil izzvan; izzvana izjava ♦ med. izzvani splav splav, ki ga nosečnica želi in se opravi s človeškim posegom ♪
  8.      izzvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati zveneti: gosli, strune so izzvenele / izzvenel je zadnji akord; pren., knjiž. izzvenel je njegov pozdrav 2. knjiž., s prislovnim določilom končati se s čim: romanca izzveni v mirnih zvokih; skladba je izzvenela v prijeten finale / prireditev je izzvenela v prijateljskem razpoloženju // z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo: večina pesmi iz te zbirke izzveni v resignacijo; igra glavnega junaka ni izzvenela dovolj prepričljivo; njegove besede so izzvenele kot poklon ∙ publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha ♪
  9.      izzvenévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izzvenevati: izzvenevanje strun / izzvenevanje akordov ♪
  10.      izzvenévati  -am nedov. (ẹ́) 1. približevati se koncu zvenenja: zadnji akordi izzvenevajo / v daljavi izzveneva zvonjenje; pren., knjiž. ekspresionizem je počasi izzveneval 2. knjiž., s prislovnim določilom končevati se s čim: skladba izzveneva v mirnih zvokih / publ. diskusija izzveneva v zahtevo, da je treba izrečene sklepe čimprej realizirati // z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo: pesnikov klic javnosti je izzveneval brez odmeva; roman izzveneva avtobiografsko; njegove besede izzvenevajo kot grožnja ♪
  11.      izzvitorépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko z zvijačo priti do česa: stvar si je izsilil in izzvitorepil ♪
  12.      izžágati  -am dov. (ȃ) 1. z žaganjem odstraniti iz česa: izžagati grčo iz lesa 2. z žaganjem narediti, izoblikovati: izžagati figuro, konja; izžagati podstavek iz trdega lesa izžágan -a -o: izžagana figura ♪
  13.      izžarévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izžarevati: izžarevanje toplote / radioaktivno izžarevanje; izžarevanje rentgenskih žarkov ♪
  14.      izžaríti  -ím dov., izžáril; izžárjen in izžarjèn (ȋ í) 1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti: izžariti jeklo 2. redko razžariti: izžariti iglo nad plamenom ♪
  15.      izžemáč  -a m (á) ekspr., redko izkoriščevalec: veleposestniški izžemači ♪
  16.      izžemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) ekspr. izkoriščevalec: izkoriščani se upirajo izžemalcem; tuji izžemalci ♪
  17.      izžemálski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) ekspr. izkoriščevalski: izžemalska družba ♪
  18.      izžémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s stiskanjem spravljati kaj tekočega iz česa: izžemati sok iz limon; izžemati vodo iz perila // s stiskanjem delati, da v čem ne bi bilo več določene tekočine: izžemati limono; izžemati mokro obleko 2. ekspr. izčrpavati, slabiti: delo v rudniku ga izžema / nekatere rastline izžemajo zemljo / kmete so izžemali hudi davki 3. ekspr. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem, s silo prihajati do česa: sinovi so izžemali iz njega denar; oderuh izžema iz ljudi velike obresti // izrabljati, izkoriščati: graščak je izžemal podložnike izžéman -a -o: izžemano ljudstvo ♪
  19.      izžéti  -žmèm tudi -žámem dov., izžmì izžmíte in izžêmi izžemíte; izžél; nam. izžét in izžèt (ẹ́ ȅ, á) 1. s stiskanjem spraviti kaj tekočega iz česa: izžela je sok iz limone; izžeti vodo iz perila // s stiskanjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: izžeti limono 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: lakota jih je izžela / delo v rudniku mu je izželo telo / izžeti zemljo 3. ekspr. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem, s silo priti do česa: zadnji dinar so izželi iz njega / plemstvo je želelo čimveč izžeti iz ljudstva // izrabiti, izkoristiti: ta oderuh bo delavce popolnoma izžel; izžel ga je kot limono izžét -a -o: koščeni, izžeti starčki; po izpitu je bil ves izžet; izžet od bolezni; izžeta limona ♪
  20.      izžgáti  -žgèm dov., izžgál (á ȅ) 1. z ognjem poškodovati, uničiti: ogenj mu je izžgal oči // knjiž. z vročino uničiti: sonce je izžgalo travo 2. narediti, izoblikovati z žarečim predmetom: izžgati drevak; s cigareto izžgati luknjo v papir 3. med. uničiti tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžgati divje meso, rano izžgán -a -o: izžgan čoln; izžgane oči; polja so izžgana od sonca / ekspr. od mrzlice je ves izčrpan, izžgan ♪
  21.      izžíganje  -a s (ȋ) glagolnik od izžigati: izžiganje rane, tkiva / izžiganje drevakov iz drevesnih debel ♪
  22.      izžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s sežiganjem, ognjem uničevati: trebiti in izžigati grmovje // knjiž. z vročino uničevati: poletno sonce izžiga travo / ekspr. naša telesa so izžigali ostri vetrovi 2. delati, oblikovati z žarečim predmetom: izžigati drevake 3. med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžigati bradavice, rane ♪
  23.      izžít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. izčrpan, oslabel, zlasti zaradi nerednega, razuzdanega življenja: izžit človek; bila je že nekoliko izžita, nič več mlada; izžit od veseljačenja / njen obraz je bil starikav in izžit ♪
  24.      izživéti  -ím dov., izžível (ẹ́ í) 1. knjiž. v življenju uresničiti: otrok mora izživeti svoja nagnjenja na naraven način / z notranjim predmetom on ni izživel vsega življenja; duša je bila polna sanj, ki se niso mogle izživeti 2. knjiž. pokazati, izraziti: ljudje so izživeli, kar so morali desetletja skrivati / v nekaterih prizorih so igralci lahko izživeli svoj dar izživéti se 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju: izživeti se v mladosti; umetniško se izživeti / ljubezensko, spolno se izživeti ∙ mislila sta, da se bosta na dekletu izživela zadovoljila spolno slo; izživeli so se nad ujetniki v dejanju pokazali svojo jezo, surovost 2. knjiž. izčrpati se, oslabeti: njegova literarna dejavnost se je že izživela izživèl in izživél -éla -o star.: bledikasti, izživeli obrazi izživét -a -o: izživet človek; izživeta mladost izžívljen -a -o: nepravilno izživljen pesnikov talent ♪
  25.      izživétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izživeti: njegova erotika ni imela možnosti za normalno izživetje; sodelovanje v društvu mu je pomenilo zlasti osebno izživetje / ljubezensko, spolno izživetje ♪

   16.178 16.203 16.228 16.253 16.278 16.303 16.328 16.353 16.378 16.403  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA