Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (1.626-1.650)


  1.      koristolóvje  -a s (ọ̑) redko koristoljubje, koristolovstvo: zadostiti svojemu koristolovju / to je delal iz koristolovja ♪
  2.      koristolóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na koristolovce ali koristolovstvo: imeti koristolovske namene / koristolovski ljudje ♪
  3.      koristolóvstvo  -a s (ọ̑) slabš. težnja po koristi: sodeloval je samo iz koristolovstva ♪
  4.      koristonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. dobičkonosen, koristen: koristonosna živina; ta posestva so bila manj koristonosna ♪
  5.      koríščenje  -a s (ȋ) glagolnik od koristiti: koriščenje zemljišč / racionalno koriščenje objektov, stanovanj ♪
  6.      korítar  -ja m (ȋ) slabš. kdor je v donosni službi, na uglednem položaju ali si zelo prizadeva priti do tega zaradi lastnih koristi: koristolovci in koritarji ♪
  7.      korítarstvo  -a s (ȋ) slabš. lastnost, značilnost koritarjev: očitali so mu koritarstvo; dobičkarstvo in koritarstvo ♪
  8.      korítast  -a -o prid. (í) podoben koritu: koritasto ležišče / koritasta oblika ♦ geogr. koritasta dolina dolina z zelo strmimi pobočji in širokim ravnim dnom; metal. koritasta peč ♪
  9.      korítce  -a s (ȋ) manjšalnica od korito: prašičem napolniti koritca / koritce za dežnike ♪
  10.      koríti  -ím nedov. (ȋ í) zastar. opominjati, oštevati: za vsako besedico ga kori ♪
  11.      korítnica  -e ž (ȋ) grad. navadno betonski element koritaste, trikotne oblike za odtok vode ob robu cestišča: vgraditi koritnice ob cesti ♪
  12.      koríto  -a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito ● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj ◊ alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene ♪
  13.      korjêra  -e ž (ȇ) nar. primorsko avtobus: peljati se s korjero ♪
  14.      kórm  -a m (ọ̄) zool. iz matičnega osebka nastali osebki, ki so med seboj organsko povezani ♪
  15.      kormóniš  -a m (ọ̑) pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): najprej je bil splavar, nato kormoniš ♪
  16.      kormorán  -a m (ȃ) nav. mn., zool. v skupinah živeče vodne ptice temne barve, ki se hranijo z ribami, Phalacrocoracidae: veliki kormoran ♪
  17.      kórner  -ja m (ọ́) šport., pri nogometu prostor v kotu igrišča, s katerega igralec strelja pred gol; kot: postavil se je v korner // kazenski strel s tega prostora: dosoditi korner 2. v kapitalistični ekonomiki nakup vsega blaga ali velikega dela blaga določene vrste z namenom, da se mu dvigne cena ♪
  18.      kornét  -a m (ẹ̑) 1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet 2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino 3. nekdaj najnižji oficir eskadrona: bil je kornet znanega polka 4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet ♪
  19.      kornjáča  -e ž (á) zool., navadno v zvezi grška kornjača v južni in jugovzhodni Evropi živeča želva z užitnim mesom, Testudo hermanni: ježi in kornjače ♪
  20.      korobáč  -a m (á) biču podobna priprava iz spletenih šib, jermenov, vrvi za udarjanje: ošvrknil ga je s korobačem; usnjen korobač; šibe in korobači // redko bič: udariti konja s korobačem ♪
  21.      korobáčiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko tepsti s korobačem: bičati in korobačiti ♪
  22.      korodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. razpadati, razkrajati se zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov: kovina korodira // preh. povzročati tak razpad, razkroj: fluorovodikova kislina korodira steklo; sulfatna raztopina korodira beton 2. geogr. povzročati razpad, razkroj zemeljske površine: voda korodira apnenec korodíran -a -o: korodirane stene jame ♪
  23.      koromáč  -a m (á) nar. primorsko komarček: na pašniku je rasel koromač ♪
  24.      Koromándija  -e ž (á) po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro: vedno sanjajo o Koromandiji / babica jim je pripovedovala o Indiji Koromandiji ♪
  25.      koróna  -e ž (ọ̑) 1. muz. polkrožec s piko, ki označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze: napisati korono nad noto 2. astr. plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor: kromosfera in korona ♪

   1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA