Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (15.401-15.425)


  1.      izbrísati  -bríšem tudi zbrísati zbríšem dov., tudi izbrisála tudi zbrisála (í ȋ) 1. odstraniti z drgnjenjem, zlasti s tkanino: izbrisati gnoj iz rane; izbrisati pomožne črte z radirko; izbrisati si pot, solze 2. povzročiti, napraviti, da kaj ne obstaja več: dež je izbrisal napis; kar je napisano s svinčnikom, se kmalu izbriše / izbrisati magnetofonski zapis / ekspr.: okupator je hotel izbrisati naš narod s sveta; potres je izbrisal skoraj celo mesto porušil, uničil; pren. s tem se krivda ne da izbrisati // s črtanjem označiti za opustitev, izločitev: izbrisati ime iz seznama / izbrisati dolg 3. napraviti nevidno: izbrisati sled v snegu / izbrisati razlike v vzgoji ● ekspr. prestane ječe še ne morem izbrisati še mislim nanjo, sem pod njenim vtisom; star. temeljito so mi izbrisali oči povzročili, da imam drugačen, realen odnos do stvari; ekspr. to željo si boš moral izbrisati iz glave jo opustiti; ekspr. izbrisati koga iz spomina, srca ga pozabiti; redko čas vse izbriše sčasoma se vse pozabi izbrísati se tudi zbrísati se prenehati biti član kake organizacije, društva: izbrisati se iz kluba, šole / elipt. fant se je izbrisal prenehal hoditi v šolo izbrísan tudi zbrísan -a -o: izbrisani sledovi; napis je izbrisan; izbrisan iz spomina; kraj je izbrisan s površja zemlje; prim. zbrisati ♪
  2.      izbrisávati  -am tudi zbrisávati -am nedov. (ȃ) redko brisati, izbrisovati: izbrisavati pomožne črte / izbrisavati napake ♪
  3.      izbrízg  -a m (ȋ) glagolnik od izbrizgniti: izbrizg tekočine ♦ med. izbrizg semena iztek semena pri najvišji spolni nadraženosti ♪
  4.      izbrízgati  -am dov. (ȋ) v močnem curku spraviti kaj tekočega iz česa: nekatere živali izbrizgajo strup; izbrizgati vodo iz črpalke; pren., ekspr. izbrizgati strup sovraštva na koga ♪
  5.      izbrizgávati  -am nedov. (ȃ) v močnem curku spravljati kaj tekočega iz česa: izbrizgavati vodo; izbrizgavati črnilo iz nalivnega peresa ♪
  6.      izbrízgniti  -em dov. (í ȋ) v močnem curku izpustiti kaj tekočega iz česa: izbrizgniti slino iz ust; žival je izbrizgnila strupen sok ♪
  7.      izbrkljáti  -ám dov. (á ȃ) pog. izbrskati: iz zaboja je izbrkljal kos sira ♪
  8.      izbŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. z brskanjem, razkopavanjem spraviti kaj iz česa: kokoši so izbrskale zrnje iz plev; izbrskati kaj iz pepela, trave; izbrskati izpod snega 2. s prizadevnim iskanjem priti do česa: izbrskati drobiž iz žepa; pren., ekspr. izbrskati iz pozabe, spomina // ekspr. odkriti, najti: te bomo že izbrskali ♪
  9.      izbrskávati  -am nedov. (ȃ) z brskanjem, razkopavanjem spravljati kaj iz česa: izbrskavati listje izpod snega ♪
  10.      izbrúh  -a m (ȗ) 1. glagolnik od izbruhniti: izbruh gejzira, ognjenika // prodor česa iz notranjosti zemlje na površje: pri vrtanju je prišlo do izbruha; izbruh nafte, plina; moč izbruha / podmorski izbruh 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: bala se je njegovih izbruhov / čustveni izbruhi; izbruhi jeze, obupa / nacionalistični izbruhi izgredi 3. nav. ekspr., s prilastkom nenaden, silovit pojav, začetek česa: nenaden izbruh bolezni; izbruh epidemije ∙ publ. izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad // pojav, začetek sploh: kmalu po izbruhu vojne je odšel ◊ astr. sončni izbruh sončna erupcija; geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje ♪
  11.      izbrúhati  -am dov. (ū ȗ) 1. izmetati iz želodca: izbruhati pijačo; vse, kar je pojedel, je izbruhal 2. s silo izmetati v velikih količinah: ognjenik je izbruhal veliko lave ∙ ekspr. tovarne izbruhajo vsako leto na milijone avtomobilov izdelajo, proizvedejo 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: besede je kar izbruhal / vse mu je izbruhal v obraz, kar je mislil 4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izbruhati svojo jezo, žalost izbrúhati se prenehati bruhati: ko se je izbruhal, mu je odleglo / izbruhati se v kletvicah ♪
  12.      izbrúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: komaj je zaužil hrano, že je izbruhnil; izbruhniti pijačo 2. nepreh. začeti bruhati: ognjenik je spet izbruhnil / včeraj je izbruhnil zemeljski plin 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: izbruhnil je nekaj besed; izbruhniti kletev; lažeš, je izbruhnil 4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: ob vsaki malenkosti izbruhne / vse sovraštvo je izbruhnilo iz nje ∙ ekspr. nazadnje je med nama izbruhnilo brez olepšavanja, pomislekov sva si povedala vse; sva se sprla 5. ekspr., navadno v zvezi izbruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: izbruhniti v jok; izbruhniti v krohot, smeh 6. nepreh., nav. ekspr. nenadoma z vso silo pojaviti se, začeti se: bolezen, epidemija izbruhne / v tovarni je izbruhnil požar // pojaviti se, začeti se sploh: kriza, stavka izbruhne; kmalu po njunem srečanju je izbruhnila vojna / iron. spet je izbruhnila nova moda ♪
  13.      izbrusíti  in izbrúsiti -im tudi zbrusíti in zbrúsiti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti rezilo ostro: izbrusiti sekiro 2. z brusom obdelati predmet: izbrusiti kamen / zobozdravnik je izbrusil zob; pren. led in kamenje sta izbrusila pečino 3. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izbrusiti črtico, stil / izbrusiti okus občinstva; izbrusiti si čut za literarne vrednote / vojna je izbrusila značaj ljudi 4. z brušenjem izrabiti, uničiti: izbrusiti nož; kosa se počasi izbrusi / ekspr. na dolgi poti si je izbrusil čevlje ∙ ekspr. preden boš vse opravil, si boš vse noge izbrusil si boš moral zelo prizadevati; ekspr. do kolen si bo izbrusil noge, samo da vam bo vrnil dolg zelo si bo prizadeval izbrúšen tudi zbrúšen -a -o: izbrušen izraz, okus, stil; izbrušena kosa; gladko izbrušena ploskev; kompozicijsko, umetniško izbrušeno delo ♪
  14.      izbúh  -a m (ȗ) redko vzboklina, izboklina: kamnit izbuh ♪
  15.      izbúhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) redko izbočen, izbuhnjen: izbuhel rokav ♪
  16.      izbuhlína  -e ž (í) redko 1. oteklina, buška: njegov obraz je bil poln izbuhlin 2. vzboklina, izboklina: izbuhline na cesti ♪
  17.      izbúhlost  -i ž (ú) redko lastnost, značilnost izbuhlega: izbuhlost zidu ♪
  18.      izbúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. nav. ekspr. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: v sodu se je naredil led in izbuhnil dno; zid se je izbuhnil ♦ les. les se izbuhne se izboči 2. nar. izbuljiti: prestrašeno, začudeno je izbuhnil oči izbúhnjen -a -o: izbuhnjen zid; na kolenih izbuhnjene hlače; izbuhnjene oči ♪
  19.      izbúljiti  -im dov. (ú ȗ) v zvezi z oči na široko odpreti veke in potisniti zrklo navzven: izbuljiti oči od strahu, začudenja; v grozi so se ji izbuljile oči / ekspr. ko je to slišal, videl, je kar oči izbuljil presenečeno se je začudil izbúljen -a -o: gledati z vodenimi, izbuljenimi očmi ♪
  20.      izbúnčiti  -im dov. (ú ȗ) ekspr. potisniti kaj navzven v obliki bunke, bunčice: izbunčil je Adamovo jabolko ♪
  21.      izbúnkati  -am in zbúnkati -am dov. (ȗ) ekspr., redko pretepsti, natepsti: pošteno so ga izbunkali ♪
  22.      izcédek  -dka m (ẹ̑) 1. kar se izceja iz česa: sluzast, smolast, strdljiv izcedek; izcedek iz dreves / izcedek iz pomaranče // med. kar se izceja iz telesa pri vnetju: gnojen, vlečljiv izcedek; izcedek iz nožnice, rane / izcedek pri vnetju 2. nav. mn., agr. seč, tekočina, ki se odteka iz hleva: odvajanje izcedkov ♪
  23.      izcéden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izcedek: izcedno vnetje / izcedna tekočina ♪
  24.      izcedíti  -ím tudi scedíti -ím dov., izcêdi in izcédi tudi scêdi in scédi; izcédil tudi scédil (ȋ í) 1. povzročiti, da se kaj izloči, odteče iz česa: izcediti med iz satja; izcediti sok iz limone; izcediti s sokovnikom 2. redko odcediti, iztočiti: izcediti steklenice; izcediti vino iz posode ● ekspr. kaj praviš, je počasi izcedil rekel, povedal; ekspr. iz kupca je hotel izcediti čim več iztisniti izcedíti se tudi scedíti se zelo počasi in v majhnih količinah odteči: iz pomaranče se je izcedil ves sok; pren. vsa moč se mu je izcedila iz telesa ∙ ekspr. nebo se je izcedilo prenehalo je deževati izcejèn tudi scejèn -êna -o: izcejena limona; prim. scediti ♪
  25.      izcéja  -e ž (ẹ̑) 1. redko izcejanje: izceja slin 2. star. izcedek: sluzasta izceja ◊ metal. neenakomerno porazdeljene primesi, dodatki v strjeni zlitini ♪

   15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 15.476 15.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA