Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (15.251-15.275)


  1.      involvírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., redko obsegati, vključevati: ta princip involvira vse pravice in dolžnosti ◊ med. organi involvirajo se zmanjšujejo, navadno zaradi nedejavnosti involvíran -a -o: omenjeni problem je involviran skoraj v vsaki filozofski razpravi ♪
  2.      inzulín  in insulín -a [druga oblika inzu- in insu-] m (ȋ) biol. hormon trebušne slinavke: inzulin se izloča v kri // med. ta hormon živali, uporabljan za bolnike s sladkorno boleznijo: injekcije inzulina ♪
  3.      inženír  -ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole // strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje ♪
  4.      inženíring  -a m (ȋ) publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja: prevzeti inženiring; dogovorili so se za celoten inženiring tovarne; oskrbeti inženiring za turistični center; biro za inženiring // podjetje, ki organizira, opravlja taka dela: ustanoviti inženiring / v inženiringu se je združilo več podjetij; neskl. pril.: inženiring biro ♪
  5.      inženírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na inženirje ali inženirstvo: inženirski naslov, poklic; inženirska služba / inženirski biro / inženirski bataljon; inženirski oficir; inženirske čete, enote; inženirska oficirska šola ♦ voj. inženirska enota enota, ki opravlja zlasti utrjevalna in komunikacijska dela, postavlja in odstranjuje ovire // publ. nanašajoč se na tehnično stran česa: delež inženirske biologije pri predelovanju hrane / inštitut za inženirsko seizmologijo ♪
  6.      inženírstvo  -a s (ȋ) naslov, dejavnost inženirjev: biti ponosen na svoje inženirstvo // s prilastkom dejavnost, ki teoretična tehnična spoznanja uresničuje v praksi: gozdno, kmetijsko inženirstvo ● star. študirati inženirstvo tehniko ◊ voj. rod vojske, ki skrbi zlasti za utrjevalna in komunikacijska dela, za postavljanje in odstranjevanje ovir ♪
  7.      ión  -a m (ọ̑) fiz. atom, atomska skupina, molekula, ki je pridobila ali izgubila elektron(e): gibanje ionov v elektrolitih; koncentracija ionov / hidroksilni ioni; negativni negativno naelektren ion, pozitivni ion pozitivno naelektren ion ♪
  8.      ionosfêra  -e ž (ȇ) meteor. del atmosfere v višini približno od 100 do 400 km: raziskovati ionosfero; področje ionosfere; ionizacija v ionosferi ♪
  9.      ionosfêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na ionosfero: ionosferski pojavi / ionosferska plast plast ionosfere z zelo povečano koncentracijo ionov in elektronov ♪
  10.      ípak  prisl. (ȋ) zastar. vendar, vendarle: to in ono bi ipak lahko bilo boljše / v vezniški rabi, v protivnem priredju delo res ni najboljše, ipak je zelo znano ♪
  11.      iperít  -a m (ȋ) kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: uporaba iperita v prvi svetovni vojni ♪
  12.      ìracionálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja ◊ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili ìracionálno prisl.: iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega ♪
  13.      iradiácija  -e ž (á) 1. knjiž. širjenje, izžarevanje: iradiacija čustev 2. fiz. pojav, da se svetel predmet vidi na temnem ozadju večji, kot je v resnici: slika je dobro vidna zaradi iradiacije 3. med. širjenje bolečine z obolelega dela telesa na bližnje dele ♪
  14.      iránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Irance ali Iran: iranska kultura, zgodovina ♦ lingv. iranski jeziki skupina indoevropskih jezikov, govorjena zlasti med zgornjim tokom Evfrata in reko Ind ♪
  15.      iredentístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na iredentiste ali iredentizem: iredentistične težnje; južnotirolsko iredentistično gibanje ♪
  16.      ìreguláren  -rna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nepravilen, nenavaden: iregularen potek, razvoj / utrip žile je iregularen neenakomeren / iregularno trgovanje nezakonito ♪
  17.      ìregulárnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. nepravilnost, nenavadnost: razvojne iregularnosti in posebnosti v jeziku / obsojati iregularnost trgovanja nezakonitost ♪
  18.      ìreligióznost  -i ž (ȉ-ọ̑) redko brezverstvo, ateizem: širjenje ireligioznosti / izraziti svojo ireligioznost ♪
  19.      írh  -a m (í) mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh; irhovina: hlače iz irha ♦ usnj. strojiti na irh strojiti z ribjim oljem in brusiti s smirkom ♪
  20.      írharski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na irharje: irharska obrt / irharsko vedenje ♪
  21.      írharstvo  -a s (ȋ) 1. irharska obrt: takrat je bilo irharstvo še precej razširjeno 2. slabš., redko nerodnost, neuglajenost: ni se še iznebil svojega irharstva ♪
  22.      írhast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz irhovine: pri sebi je imel irhast mošnjiček; irhaste hlače 2. slabš., redko neroden, neuglajen: irhast možak ♪
  23.      írhov  -a -o prid. (í) redko ki je iz irhovine; irhast: irhov suknjič ima ♪
  24.      irhovína  in írhovina -e ž (í; í) 1. mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: z irhovino si je obrisal očala; hlače, rokavice, suknjič iz irhovine / nositi irhovino; oblečen v irhovino 2. slabš. neroden, navadno surov človek: od te irhovine ne moreš kaj drugega pričakovati / kot psovka zdaj pokaži, kaj znaš, irhovina ♪
  25.      irídij  -a m (í) kem. trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, element Ir: iridij in platina ♪

   15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA