Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (14.626-14.650)



  1.      hudíčiti  -im nedov.) redko hudičati: kar naprej se duša in hudiči
  2.      hudíka  -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: grmiči hudike
  3.      hudíman  -a m (í) evfem. hudič: hudiman ga je dobil v oblast; bogat ko sam hudiman / hudiman! ni hudiman! ti hudiman ti! / hotel je poučiti tega hudimana, pa se ni dal / uganjati hudimana / od hudimana rad jo ima / to ti jemlje denar, da je hudiman hudímana pog., ekspr.: hudimana veliko število
  4.      hudíman  -a -o prid. (í) evfem., redko hudičev: hudimane babe / za vse življenje si bo zapomnil te hudimane kraje / ti hudimana reč hudímano prisl.: hudimano dolg; bilo je hudimano težko
  5.      hudímanski  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanski sitnež / vsega so krive te hudimanske stranke / imel je hudimansko smolo hudímansko prisl.: to bi se mu hudimansko prileglo; hudimansko rad bi prišel tja
  6.      hudír  -ja m (í) evfem. hudič: hudir ga je zmamil; drvel je, kakor da ga žene sam hudir / hudir! ni hudir! kje, za hudirja, tiči / vsi smo vedeli, da temu hudirju skopemu ni treba denarja / bogve kakšnega hudirja imajo zdaj med seboj / »Ali je znal?« »Hudirja je znal!« ● pog. saj je vse en hudir vseeno je; pog., ekspr. pojedel bi hudirja in pol zelo veliko; pog., ekspr. ta človek je od hudirja, s hudirjem doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben
  7.      hudírjev  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: ujel se je v hudirjeve zanke / tega se boj, to je hudirjev človek / ti hudirjevi golobi delajo samo škodo / prestal je hudirjeve težave hudírjevo prisl.: hudirjevo ga je polomil; hudirjevo veliko je plačal
  8.      hudník  -a m (í) evfem., navadno kletvica hudič: hudnik! ti hudnik ti; hudnik vedi, kako je to
  9.      hudôba  -e ž (ó) 1. star. hudobija, hudobnost: lagati iz hudobe / v svoji hudobi se ni zmenil za nikogar 2. ekspr. hudoben človek: najraje bi to hudobo pošteno pretepel / kaj moreš za to, če je fant taka hudoba / kot psovka: ti hudoba ti; kako moreš, hudoba, kaj takega reči 3. evfem., star. hudič: hudoba jo je zapeljevala / ekspr. peklenska hudoba
  10.      hudôbar  -ja m () evfem., redko hudič: grozila je s hudobarjem in peklom; črni hudobar
  11.      hudôbček  -čka m (ó) redko hudiček
  12.      hudôben  -bna -o prid., hudôbnejši (ó ō) ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje // ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga je s hudobnim pogledom; hudoben smeh / v duši mu je dozorel hudoben naklep; hudoben namen ◊ rel. hudobni duh hudič hudôbno prisl.: hudobno gledati, muzati se; sam.: dobri in hudobni
  13.      hudobiján  -a m () ekspr. hudobnež: hudobijan ga je sovražno gledal / kot psovka ti hudobijan ti; molči, hudobijan
  14.      hudobíka  -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike
  15.      hudobíven  -vna -o prid. () star. hudoben: Strašni konec hudobivnega grajskega priganjača ga je vendarle pretresel (I. Zorec)
  16.      hudôbnost  -i ž (ó) lastnost hudobnega človeka: vse to je počel iz same hudobnosti; dogodek je opisoval z neko hudobnostjo; hudobnost in sovraštvo / v tem tiči vsa hudobnost tega človeka / dovtip brez hudobnosti // zlobno, hudobno dejanje; hudobija: odpustil ji je vse njene hudobnosti
  17.      hudodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) redko hudodelski: hudodelno nagnjenje
  18.      hudodélka  -e ž (ẹ̑) storilka kaznivega dejanja, zločinka: postala je hudodelka; prijeti, zapreti hudodelko
  19.      hudodélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hudodelce ali hudodelstvo: hudodelska ženska / hudodelska banda, druščina / hudodelski načrt, naklep; oblast je zatrla hudodelsko dejavnost / ekspr. umorila ga je hudodelska roka
  20.      hudodélstvenost  -i ž (ẹ̑) hudodelska dejavnost: nagel porast hudodelstvenosti / proučevanje vzrokov hudodelstvenosti pri mladoletnikih
  21.      hudolésov  -a -o (ẹ́) pridevnik od hudolesovina: češminovi, leskovi in hudolesovi zobotrebci
  22.      hudolétnica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti v koških, Erigeron: kanadska hudoletnica
  23.      hudomúšen  -šna -o prid.) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti
  24.      hudomúšnik  -a m () hudomušnež: bil je znan kot hudomušnik
  25.      hudomúšnost  -i ž (ū) lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine

   14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701 14.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA