Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (14.528-14.552)


  1.      hrénov  in hrênov -a -o prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na hren: hrenova korenina / hrenova omaka ♪
  2.      hrépati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu ♪
  3.      hrepenênje  -a s (é) glagolnik od hrepeneti: močno, silno hrepenenje; hrepenenje po domu, prijatelju, slavi / pričakovala ga je s hrepenenjem; bil je mlad in poln hrepenenja ♪
  4.      hrepenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) čutiti, imeti močno željo po čem: ljudje hrepenijo po miru, svobodi; otrok hrepeni po materi; hrepeneti po slavi, sreči; goreče, močno, zelo hrepeneti; ekspr. hrepeneti z vso dušo / vse življenje je hrepenel po tem trenutku / pesn. hrepeneti v daljavo / pren., knjiž. misli hrepenijo k svetlim ciljem hrepenèč -éča -e: hrepeneč po slavi, življenju; hrepeneče srce; prisl.: hrepeneče ga je pričakovala ♪
  5.      hrèsk  hréska in hrêska m (ȅ ẹ́, é) kratek, rezek glas pri prelomu, pretrgu, trenju: veja se je zlomila z glasnim hreskom ♪
  6.      hrèst  hrésta m (ȅ ẹ́) knjiž., redko hrestanje: hrest suhih vej ♪
  7.      hrestáč  -a m (á) zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: hrestač se oglaša na travniku ♪
  8.      hrestáti  -ám in hréstati -am nedov. (á ȃ; ẹ̄ ẹ̑) dajati kratke, rezke glasove: suhe veje hrestajo / sneg je hrestal pod koraki ♪
  9.      hrestljánje  -a s (ȃ) glagolnik od hrestljati: hrestljanje suhljadi / hrestljanje korakov po pesku ♪
  10.      hrèšč  hréšča m (ȅ ẹ́) knjiž., redko hreščanje: hrešč vej ob nevihti ♪
  11.      hreščáti  -ím nedov., hrêšči in hréšči; hréščal in hrêščal (á í) 1. dajati kratke, rezke glasove: suhe veje se lomijo in hreščijo; brezoseb. povsod je hreščalo in pokalo / ekspr. vrata so hreščala, ko jih je odpiral zelo škripala / stopali so previdno, da pesek ne bi hreščal pod nogami // dajati nečist, s šumi pomešan glas: harmonika, lajna hrešči; brezoseb. v radiu že spet hrešči 2. oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi: vrane hreščijo / ekspr. igral je na kitaro in zraven hreščal hreščeče, hreščavo pel hreščé: veja se je hrešče odlomila; kolesje stroja se je hrešče ustavilo hreščèč -éča -e: hreščeč glas; hreščeča harmonika; hreščeče stopinje na pesku; prisl.: hreščeče peti, se zasmejati ♪
  12.      hŕga  -e ž (ŕ) redko grča: hrge v lesu / čelna hrga ♪
  13.      hŕgast  -a -o prid. (ŕ) redko grčast: hrgasto drevo ♪
  14.      hŕgav  -a -o prid. (ŕ) redko grčav: hrgav les ♪
  15.      hríb  -a m (í) 1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib // mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom 2. ekspr., redko, z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja ● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj ♪
  16.      hríbast  -a -o prid. (í) podoben hribu: hribasti valovi // redko hribovit: hribasta pokrajina ♪
  17.      hribàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko hribovit: hribat teren ♪
  18.      hríbec 2 -bca m (ȋ) knjiž. hribovec: ob nedeljah so hribci prišli v dolino; okorna hoja hribcev ♪
  19.      hribína  -e ž (í) 1. knjiž. trdni sestavni del zemeljske skorje; kamnina: določiti rudnine v hribini; osnovna hribina pogorja; nagubani skladi hribine / hudourniki se zajedajo v hribino; stroji za razbijanje najtrše hribine 2. nar. hrib: ni je hribine pri nas, na kateri še ne bi bil ♪
  20.      hríbje  -a s (ȋ) redko hribovje: zagledal se je v hribje v daljavi ♪
  21.      hribovít  -a -o prid. (ȋ) ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina ♪
  22.      hribóvje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje ♪
  23.      hríbovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hribovce ali hribe: hribovski gozdovi; hribovski kmetje; hribovska vas / hribovska žilavost; hribovsko vedenje ♪
  24.      hríbovstvo  -a s (ȋ) 1. lastnosti, značilnosti hribovcev: robato hribovstvo 2. redko planinstvo, alpinistika: knjiga popisuje klasično dobo hribovstva ♪
  25.      hrípanje  -a s (í) glagolnik od hripati: težko je poslušal njegovo hripanje in kašljanje ♪

   14.403 14.428 14.453 14.478 14.503 14.528 14.553 14.578 14.603 14.628  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA