Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (14.401-14.425)


  1.      hója 1 -e ž (ọ́) 1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja ∙ preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh ♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov 2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo ♪
  2.      hójca  -e ž (ọ̑) pog., v zvezi baby hojca priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo, hoduljica ♪
  3.      hójen  -a -o prid. (ọ́) nar. koroško shajan, vzhajan: kruh ni bil dovolj hojen ♪
  4.      hojevína  in hójevina -e ž (í; ọ́) jelov les: miza iz hojevine / sliko je krasil venec iz bršljana in hojevine jelovih vej ♪
  5.      hójevje  -a s (ọ́) jelov gozd: v hojevju je bilo še sredi dneva temačno / enakomerno valovanje hojevja jelovega drevja // jelove veje: ležišče si je pripravil iz smrečja in hojevja ♪
  6.      hójka  -e ž (ọ̄) nar. jelka: skril se je za debelo hojko ♪
  7.      hókejski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hokej: hokejski klub; hokejsko moštvo / hokejska tekma / hokejska palica ♪
  8.      hòla  medm. (ȍ) 1. izraža opozorilo: hola, kdo gre z menoj; hola, odprite / hola hoj 2. izraža veselo začudenje: hola, koliko denarja ♪
  9.      hòladrí  medm. (ȍ-ȋ) izraža veselje, razigranost: zdaj pa, holadri, veselo / holadri holadro; holadrija holadra; sam.: pog. med svati je pravi holadri / pog. on je bolj na holadri veseljaški, lahkoživ ♪
  10.      holándec  -dca m (ȃ) 1. papir. stroj za mletje celuloze, krp, starega papirja: papirnica je kupila dva najmodernejša holandca 2. strojn. vezni kos z navojem, pri katerem ni treba sukati cevi ♪
  11.      holándski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Holandce ali Holandsko: holandski jezik / holandska pristanišča / holandski tulipani ◊ fiz. holandski daljnogled daljnogled, ki ima za okular razpršilno lečo; friz. holandska brada navzgor počesana brada; strojn. holandska matica holandec ♪
  12.      hólding  -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki družba, ki sama ne proizvaja, ampak si z nakupom delnic omogoča vpliv v določenih delniških družbah: kapital holdinga / državni holding; neskl. pril.: holding družba ♪
  13.      holesteról  -a m (ọ̑) med. bela organska snov, ki se pri obolenju spreminja v žolčne kamne ali povzroča arteriosklerozo: količina holesterola v arterijah ♪
  14.      hólmec  -mca m (ọ̄) manjšalnica od holm: za vasjo se je dvigal holmec; holmci so začeli zeleneti; kopast holmec ♪
  15.      hólmij  -a m (ọ́) kem. redka težka kovina srebrno bele barve, element Ho ♪
  16.      holocén  -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
  17.      holografíja  -e ž (ȋ) fot. izdelovanje tridimenzionalnih posnetkov s pomočjo laserja: razvoj holografije // tridimenzionalen posnetek, izdelan s pomočjo laserja: uporaba holografij v medicini ♪
  18.      homeopátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na homeopatijo: homeopatsko zdravljenje / homeopatska doza zdravila izredno majhna, neznatna doza ♪
  19.      homêričen  -čna -o prid. (é) redko homerski: homerična preprostost ♪
  20.      homêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Homerja: radoživost homerskega človeka / homerski jezik, spev / homerska preprostost // knjiž., ekspr. zelo velik, ogromen: opravil je homersko delo / zaslišal se je homerski smeh hrupen, sproščen ♪
  21.      homilét  -a m (ẹ̑) strokovnjak za homiletiko ♪
  22.      hominíd  -a m (ȋ) nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki; človečnjak ♪
  23.      homogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali ♪
  24.      homogenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko ♪
  25.      homogénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost ♪

   14.276 14.301 14.326 14.351 14.376 14.401 14.426 14.451 14.476 14.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA