Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (14.328-14.352)



  1.      hladnokŕven  -vna -o prid., hladnokŕvnejši (ŕ ) 1. sposoben ostati miren, preudaren v razburljivih, zlasti nevarnih okoliščinah: hladnokrven voznik / ekspr. to je bil hladnokrven umor storjen premišljeno, neprizadeto 2. zool. pri katerem je toplota krvi odvisna od temperature okolice: hladnokrvni vretenčarji; hladnokrvna žival ◊ vet. hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo hladnokŕvno prisl.: hladnokrvno odgovarjati, ravnati
  2.      hladnokŕvnost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost hladnokrvnega človeka: izgubiti, pokazati hladnokrvnost; veliko je odvisno od vojakove hladnokrvnosti; odgovarjal je z narejeno hladnokrvnostjo
  3.      hladnôta  -e ž (ó) redko hlad, hladnost: tem zdravilom hladnota ne škoduje / hladnota njunih medsebojnih odnosov
  4.      hlamída  -e ž () pri starih Grkih kratko moško ogrinjalo: oddelek konjenikov v hlamidah
  5.      hlamudráti  -ám nedov.) ekspr. mahedrati, opletati: preširoka obleka je hlamudrala na njem; hlače so pri hoji hlamudrale // redko nerodno, majaje se hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik je hlamudral po sobi
  6.      hláp  -a m, mn. stil. hlapóvi () nav. mn. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: prostor je bil napolnjen z bencinskimi hlapi; vinski, vodni hlapi; hlapi nitrolaka / star.: hlapi so se dvigali iz tal prosojna, rahla meglica; hlap gnijočih cunj duh, zadah
  7.      hlapáč  -a m (á) vet. konj, ki iz razvade požira zrak
  8.      hlápati  -am in hlapáti -ám nedov.; á ) 1. redko hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem; hlastati: pes je jezno hlapal za muhami // ekspr. mlaskajoče, požrešno jesti ali piti: prašiči hlapajo 2. zastar. mahedrati, opletati: hlače mu hlapajo okrog suhih nog 3. vet. iz razvade požirati zrak: konj se je naslonil na jasli in začel hlapati
  9.      hlapàv  -áva -o in hlápav -a -o prid. ( á; á) redko mahedrav, opletajoč: pes s hlapavimi uhlji
  10.      hlapčè  -éta m ( ẹ́) ekspr. mlad, droben hlapec: hlapče je gonil konje
  11.      hlápček  -čka m () 1. manjšalnica od hlapec: s hlapčkom so grdo ravnali; služiti za hlapčka 2. star. deček, fantič: povprašal je prvega hlapčka, ki ga je srečal
  12.      hlapčeváti  -újem nedov.) 1. biti, služiti za hlapca: hlapčeval je pri mnogih kmetih // ekspr. biti podrejen, odvisen: kmetje so stoletja hlapčevali graščakom 2. slabš. pretirano vdano služiti nadrejenim: hlapčeval je, ne da bi ga bilo količkaj sram
  13.      hlápčevski  -a -o prid. () nanašajoč se na hlapce: hlapčevska soba / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini / držati jih je hotel v hlapčevski podrejenosti / hlapčevski človek, značaj; hlapčevska miselnost hlápčevsko prisl.: hlapčevsko ponižen
  14.      hlápčič  -a m () 1. manjšalnica od hlapec: pri hiši so imeli prebrisanega hlapčiča / slabš. bili so le bedni hlapčiči izkoriščevalcev 2. star. deček, fantič: kako ti je ime, hlapčič
  15.      hlápec  -pca m () 1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imajo hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake // ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej 2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar); hlapec okupatorja, režima 3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem
  16.      hlápen  -pna -o prid. (ā) ki (rad) hlapi: hlapna snov, tekočina; ta sestavina je zelo hlapna
  17.      hlapéti  -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda hlapi; eter zelo hitro hlapi; pren., publ. občutiti razpoloženje, ki hlapi iz umetnine // ekspr. izginjati, manjšati se: njena ljubezen je vse bolj hlapela hlapèč -éča -e: hlapeča tekočina
  18.      hlapljív  -a -o prid. ( í) ki (rad) hlapi: hlapljiva snov, tekočina; lahko, težko hlapljiv
  19.      hlápniti  -em dov.) redko hlastniti: pes je hlapnil po muhi / splaval je do brega in hlapnil po veji
  20.      hlapón  -a m (ọ̑) star. parna lokomotiva: pod klancem so vlaku priključili še en hlapon // vlak s tako lokomotivo: izza ovinka se je prikazal hlapon
  21.      hlapóvje  -a s (ọ̑) redko hlapi: bencinsko hlapovje
  22.      hlást  -í ž () redko hlastnost: dela brez naglice, brez hlasti
  23.      hlastáč  -a m (á) redko 1. požrešnež: bil je nenasiten hlastač 2. ekspr. bahav, domišljav človek: vedeli so, da je neresen hlastač
  24.      hlastáti  -ám nedov.) 1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom // ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita 2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni // pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj hlastáje: hlastaje jesti hlastajóč -a -e: dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju
  25.      hlastàv  -áva -o prid. ( á) ekspr. 1. ki dela ali ravna pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastav človek; že po naravi je bil vihrav in hlastav / hlastavo branje, govorjenje 2. ki si pohlepno, pretirano prizadeva za dosego česa: škoda le, da je tako hlastav in ne pozna prave mere / hlastava civilizacija

   14.203 14.228 14.253 14.278 14.303 14.328 14.353 14.378 14.403 14.428  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA