Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (14.153-14.177) 
- heterogén -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen ♪
- heterogénski -a -o prid. (ẹ̑) redko heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi ♪
- heteróza -e ž (ọ̑) biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze ♪
- heterózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj ♪
- hetêrski -a -o (ȇ) pridevnik od hetera: hetersko življenje ♪
- hétman -a m (ẹ̑) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman ♪
- hétmanski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hetmane: hetmanska oblast; hetmansko dostojanstvo ♪
- hevrístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen ♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj ♪
- hevrístika -e ž (í) filoz. nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj ♪
- hí medm. (ȋ) klic konju naprej!: hi, konjiček! / hi hot! ♪
- hì in hí medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pri smejanju: hi, se kratko zasmeje; hi hi hi! ♪
- híbav -a -o prid. (í) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibava prehrana / hibav otrok ki ima napako, motnjo ♪
- híbavost -i ž (í) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibavost telesa ♪
- híben -bna -o prid. (ȋ) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja ♪
- hibískus -a tudi -íska m (ȋ) bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus ♪
- híbnost -i ž (ȋ) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila ♪
- hibríden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila ♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic ♪
- hibrídnost -i ž (ȋ) biol. lastnost, značilnost hibridnega: hibridnost koruze // sposobnost združevanja različnih lastnosti dveh organizmov: izkoriščati hibridnost za vzgajanje rodovitnejših rastlin ♪
- hídra -e ž (ȋ) v grški mitologiji vodna kača z devetimi glavami: boji herojev s hidrami / ekspr., z oslabljenim pomenom hidra fašizma, kontrarevolucije ◊ zool. majhen sladkovodni polip, ki živi v sožitju z algami, Chlorohydra viridissima ♪
- hidránt -a m (ā) naprava na vodovodnem omrežju za odvzemanje večjih količin vode: gasilci so priključili cevi na hidrant; cestni, požarni, vrtni hidrant ♪
- hidrát -a m (ȃ) kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata ♪
- hidrávličen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje 3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo ◊ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom hidrávlično prisl.: zavorni pritiski se prenašajo hidravlično ♪
- hidrávlik -a m (á) strokovnjak za hidravliko: inženir hidravlik ♪
- hidrávlika -e ž (á) 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki ♪
- hidrazín -a m (ȋ) kem. brezbarvna, kadeča se tekočina, ki se uporablja zlasti kot sestavina raketnega goriva in kot reducent ♪
14.028 14.053 14.078 14.103 14.128 14.153 14.178 14.203 14.228 14.253 
