Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (14.026-14.050)


  1.      hángarski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na hangar: hangarske naprave / hangarsko skladišče ♪
  2.      hanoveránec  -nca m (ȃ) vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci ♪
  3.      hanóvrski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice ♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje ♪
  4.      hanzeátski  -a -o prid. (ȃ) zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci ♪
  5.      hàp  medm. (ȁ) izraža nagel prijem z gobcem: pes skoči za zajcem in hap! že ga drži za vrat ♪
  6.      happy end  happy enda [hêpi ênd] m (ȇ-ȇ) publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec: naiven, poceni happy end / ekspr. zadeva se je končala s happy endom ♪
  7.      háptičen  -čna -o prid. (á) um. ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih: haptično učinkovanje slike; haptično jedro plastike ♪
  8.      hárač  -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji davek, naložen za delo sposobnim moškim, ki niso prestopili v muslimansko vero: plačevati, pobirati harač ♪
  9.      harambáša  -e tudi -a m (ȃ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj hajduški poglavar: slavni harambaša 2. slabš. vodja cestnih roparjev, razbojnikov: pogon za harambašo ♪
  10.      harangírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., slabš. hujskati, ščuvati: spretno so harangirali proti napredni družbeni ureditvi / s svojo politiko harangirajo manjše narode ♪
  11.      hàrdún  medm. (ȁ-ȗ) pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni ♪
  12.      hárem  -a m (ā) v muslimanskem okolju del hiše za žene: v harem ne smejo vstopiti tuji moški // vse žene harema: ima velik harem; na potovanje je šel z vsem haremom; pren., šalj. šef je ponosen na svoj harem ♪
  13.      háremski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na harem: haremske žene / haremsko življenje ♪
  14.      hárfa  -e ž (ȃ) glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe ◊ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; muz. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke ♪
  15.      harfístka  -e ž (ȋ) ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko ♪
  16.      háriš  in haríš -a m (ȃ; í) redko kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša ♪
  17.      hárita  -e ž (ȃ) v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline ♪
  18.      harlekínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj harlekínsko prisl.: harlekinsko smešen ♪
  19.      harlekínstvo  -a s (ȋ) harlekinsko vedenje, ravnanje: odbija me njegovo harlekinstvo ♪
  20.      harmóničen  -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati ♪
  21.      harmóničnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo ♪
  22.      harmónij  -a m (ọ́) orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali: igrati (na) harmonij ♪
  23.      harmoníja  -e ž (ȋ) 1. ubranost, skladnost: vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v kolektivu; živeti v harmoniji 2. muz. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov // istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord: molova harmonija // nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta ♪
  24.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice ♦ muz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika ♪
  25.      harmónikar  -ja m (ọ́) kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko ♪

   13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076 14.101 14.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA