Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (13.626-13.650)



  1.      graševína  -e ž (í) zastar. rizling: graševina se lahko meri s tramincem
  2.      gráški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Gradec: graške ulice / graški sejem ♦ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine
  3.      gratifikácija  -e ž (á) knjiž., redko darilo, nagrada, zlasti uslužbencu
  4.      gratinírati  -am nedov. in dov. () gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo, oskorjiti: gratinirati palačinke gratiníran -a -o: gratinirani makaroni
  5.      grátis  prisl. () knjiž., redko zastonj, brezplačno: pošiljati revijo gratis; neskl. pril.: gratis izvod
  6.      gratulánt  -a m (ā á) knjiž. kdor čestita, vošči: prišlo je veliko gratulantov
  7.      gratulírati  -am dov. in nedov. () knjiž. čestitati: gratulirati k napredovanju / gratulirati za rojstni dan voščiti / pog., ekspr. je to tvoje dekle? Lahko si gratuliraš lahko si vesel, zadovoljen
  8.      gravámen  -a m, mn. gravámina s (á) nav. mn., knjiž., redko obdolžitev, očitek, pritožba: mirno je poslušal njegova gravamina
  9.      gráve  prisl. () muz., označba za hitrost in izraz izvajanja počasi in težko
  10.      gravêr  -ja m () kdor vrezuje črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: bil je graver in cizeler; graver kamna, stekla
  11.      gravêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na graverje: graverski poklic; graverska delavnica / graversko dolbilce, kladivo / graverska tehnika
  12.      gravírati  -am nedov. in dov. () vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: gravirati datum, napis; gravirati v baker, v steklo / prstan je dala gravirati gravíran -a -o: doza z graviranim monogramom; gravirano steklo
  13.      gravitacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na gravitacijo: gravitacijski zakon; gravitacijska sila; gravitacijsko delovanje nebesnih teles / gravitacijsko polje polje, v katerem delujejo gravitacijske sile / gravitacijsko območje bolnišnice; gravitacijsko področje pristanišča ♦ teh. gravitacijska žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže
  14.      gravitírati  -am nedov. () biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti: okoliške vasi gravitirajo k mestu; pomorski kader gravitira glede študija na Piran; gravitirati proti industrijskemu centru; podeželski bolniki gravitirajo v Ljubljano
  15.      grazióso  [graciozo] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja ljubko, gibko
  16.      gŕba  -e ž (ŕ) 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva // pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba; pren. gorski greben s strmo grbo 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb; grbe na licih ● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premaganrib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus
  17.      grbáč  -a m (á) zool. kočnik za lomilcem pri zvereh
  18.      grbán  in grbàn -ána m (; á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček
  19.      grbánčast  -a -o prid. (á) redko gubast, zguban: imel je grbančast obraz; grbančasta roka / hruška je bila že suha in grbančasta
  20.      grbánčiti  -im nedov.) delati gube, zlasti na koži: hodil je gor in dol in grbančil čelo; koža se grbanči / jabolka se spomladi začnejo grbančiti
  21.      grbánec  -nca m (á) guba (na koži): lice nabere v grbance; grbanci na vratu
  22.      grbánja  -e ž (á) redko grbina: spotakniti se ob grbanjo
  23.      grbánjast  -a -o prid. (á) ki ima veliko grbin: grbanjasta cesta / grbanjasto čelo
  24.      gŕbati se  -am se nedov. ( ) redko grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila
  25.      gŕbav  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen, grbav človek / redko od težke nošnje je postala vsa grbava sključena, upognjena

   13.501 13.526 13.551 13.576 13.601 13.626 13.651 13.676 13.701 13.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA