Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (13.528-13.552)


  1.      grábežen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na grabež: sodili so mu zaradi grabežnih umorov / grabežni bager / grabežni volkovi grabežljivi ◊ zool. grabežna končina vsaka od dveh sprednjih nog, s katerima bogomolka grabi plen ♪
  2.      grabežljívec  -vca m (ȋ) 1. ekspr. grabežljiv človek: grabežljivec ni nikomur prizanašal; velik grabežljivec in stiskač 2. ekspr. roparska žival: volkovi, risi in drugi grabežljivci ♪
  3.      grabíča  -e ž (í) nar. zahodno grabljica: kosci in grabiče so se vračali domov ♪
  4.      grabílnik  -a m (ȋ) 1. teh., rabi se samostojno ali kot prilastek stroj z grabežem za prenašanje sipkega materiala: grabilnik se je pokvaril; bager grabilnik 2. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju; grabeljnik ♪
  5.      grabíti  in grábiti -im, in grábiti -im nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljami spravljati skupaj: grabiti listje, seno; nepreh. pri sosedovih grabijo // ekspr. z rokami spravljati k sebi: sklonil se je nad dragocenosti in jih grabil z obema rokama // ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: vse življenje je stiskal in grabil / tujci so grabili po naši zemlji 2. močno, sunkovito prijemati kaj: čeljusti so grabile in drobile kamenje; grabil ga je za roko, za vrat; nervozno se je grabil za glavo / bager grabi material; s pestjo je grabila žito in ga metala kokošim / ekspr. grabil je kos za kosom in jih metal v košaro hitro jemal, pobiral / žaga dobro grabi pri žaganju vsakokrat globoko zareže // prizadevati si z roko priti do česa: grabil je že po kljuki, ko je potrkalo; nervozno je grabil za kozarcem / od bolečin je grabila po odeji; pren. grabila je za primerno besedo, a nobena ni bila prava 3. ekspr. polaščati se, prevzemati: grabil ga je bes; grabi jih huda jeza, obup / brezoseb.: grabi ga, da se spotikajo obenj jezi; grabilo jo je, da bi mu vse vrnila najraje bi mu vse vrnila 4. pog. imeti močno, stiskajočo bolečino: v roko ga je grabil krč; brezoseb. grabi ga pri srcu 5. ekspr. premikati se z dolgimi koraki: dobro je grabil pot / grabil je po dve stopnici hkrati prestopal jih z enim korakom ● ekspr. to se bodo grabili za lase, ko bodo zvedeli za novo nevarnost bodo v hudih skrbeh; zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje grabèč -éča -e: grabeč sekiro za toporišče; grabeči prsti ♪
  6.      grabljačíca  -e ž (í) star. grabljica: ob košnji so najeli kosce in grabljačice ♪
  7.      grabljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. s kratkimi potegljaji z grabljami izravnavati: grabljati krtine 2. nar. grabiti: Začel je čitati iz svojega zvezka: »Enkrat kopat v gorice, dvakrat kopat v gorice, trikrat listja grabljat (I. Koprivec) ♪
  8.      grabljávka  -e ž (ȃ) redko grabljica: grabljavke so hitele spravljati seno v kopice ♪
  9.      gráblje  -belj ž mn. (á ȃ) 1. orodje z lesenimi ali železnimi zobmi za grabljenje: pripraviti grablje in kose; lesene, železne grablje; senene grablje; čeljusti grabelj ∙ letos je bilo treba sušiti seno na grabljah zelo pogosto ga obračati; grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne ♦ agr. vprežne grablje stroj za grabljenje, ki ga vleče živina 2. pregrada v reki, potoku za zadrževanje naplavin: na grabljah je bilo polno listja in vej ♪
  10.      grábljevec  -vca m (á) grabljač: pri košnji je bil za grabljevca ♪
  11.      grábljevka  -e ž (á) grabljica: grabljevke so razstiljale kopice ♪
  12.      grabljíca  -e ž (í) ženska, ki grabi, spravlja seno: grabljice hitijo, ker se bojijo dežja; kosci in grabljice ♪
  13.      grábljice  -ljic ž mn. (á ȃ) manjšalnica od grablje: s seboj je vzela motiko in železne grabljice / grabljice v vodi so zadrževale listje in veje ♪
  14.      grábljišče  in grabljíšče -a s (á; í) držaj pri grabljah: nasaditi čeljusti na grabljišče; držati za grabljišče ◊ bot. poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis ♪
  15.      grabljívost  -i ž (í) zastar. grabežljivost: bil je znan po grabljivosti in skoposti ♪
  16.      grácija  -e ž (á) 1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina // ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija 2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline ♪
  17.      gracílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka // skladen, lahkoten: gracilne kretnje plesalk ♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo ♪
  18.      graciózen  -zna -o prid. (ọ̑) skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila graciózno prisl.: plesala je zelo graciozno; graciozno mu je podala roko; graciozno narejen poklon ♪
  19.      grád  -a m (ȃ) 1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan: to žganje ima kakih trideset gradov 2. mat. enota za merjenje kotov, stotina pravega kota ♪
  20.      grád  -ú in -a m, mn. gradóvi (ȃ) 1. v nekaterih deželah veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati; okoli gradu je lep vrt; mogočen, utrjen grad; obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba / ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi 2. zastar. mesto: Turki so prisegli porušiti stolni grad ● ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem ♪
  21.      gradácija  -e ž (á) knjiž. postopno prehajanje iz enega stanja v drugo, stopnjevanje: čustvena gradacija / slikar je dosegel učinek s tonsko gradacijo barve; zvočna gradacija v sonati je presenetljiva; s to epizodo je porušena gradacija dogajanja // delitev, razporeditev po stopnjah: družbena gradacija; gradacija pesniških zvrsti ◊ fot. normalna gradacija postopno prehajanje od bele barve v črno; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; lit. gradacija zaplet in razplet drame s stopnjevanim bojem med igro in protiigro; zool. gradacija stopnjevana čezmerna razmnožitev kake vrste žuželk ♪
  22.      gradánica  -e ž (ȃ) na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse: okovana gradanica; ovčarski pes z gradanico okrog vratu ♪
  23.      grádba  -e ž (ȃ) redko gradnja: gradba nove hiše / otrok je slabotne telesne gradbe ♪
  24.      grádben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo: a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji c) gradbeni elementi skladbe; sam.: pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo ♪
  25.      grádbenik  -a m (ȃ) 1. strokovnjak za izvedbo gradbenih del: gradbenik nadzira zidavo stolpnice; načrt za most je delo dobrega gradbenika // ročni gradbeniški delavec; gradbinec: nekateri gradbeniki živijo v težkih razmerah 2. pog. slušatelj gradbene fakultete ali dijak srednje gradbene šole: sestanek gradbenikov ♪

   13.403 13.428 13.453 13.478 13.503 13.528 13.553 13.578 13.603 13.628  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA