Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (13.276-13.300) 
- golóbčkati se -am se nedov. (ọ̑) ekspr. poljubljati se, ljubkovati se: zaljubljenca sta se golobčkala ♪
- golóbec -bca m (ọ̑) star. golob, golobček: trositi golobcem zrna; bel kot golobec ♪
- golobíca -e ž (í) 1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov // ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja? 2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica ◊ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu ♪
- golobíčica -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: drobna golobičica // ekspr. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to golobičico / kot nagovor golobičica moja, dobro spi! ♪
- golobíčka -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: lepa bela golobička // ekspr. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o tisti golobički / kot nagovor nič se ne boj, golobička moja ♪
- golobína -e ž (í) redko golobje meso: golobina je okusna ♪
- golobínji -a -e prid. (ȋ) redko golobji, golobičji ♪
- golóbji -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na golobe: golobje jajce / golobja obara, rižota; pren. golobje življenje med štirimi stenami // knjiž. ki izraža, kaže milino, krotkost: pogledala ga je s svojimi golobjimi očmi golóbje prisl.: obleka golobje sive barve ♪
- golóbka -e ž (ọ̑) knjiž. golobička, golobičica: siva golobka / kot nagovor počakaj, golobka moja ♪
- golobúčen -čna -o prid. (ȗ) ekspr. plešast: bil je kosmat po bradi, sicer pa golobučen; popolnoma golobučen je že ♪
- golomíšenje -a s (ȋ) glagolnik od golomišiti: povej odkrito, brez golomišenja / dovolj mi je že golomišenja tod okoli ♪
- golomíšiti -im nedov. (í ȋ) redko slepomišiti: kaj bi golomišili, povejte naravnost // ekspr. pohajkovati, postavati: že nekaj časa golomiši tod okrog ♪
- golorítec -tca m (ȋ) ekspr. kdor ima golo, nepokrito zadnjico: hitro se obleci, goloritec / to se je zgodilo, ko sem bil še goloritec ♪
- goloróč prisl. (ọ̑) nar. z golimi rokami: Da bi sadežev ne poškodovali z motikami, so rili goloroč po zemlji (Prežihov) ♪
- golorók in goloròk -óka -o prid. (ọ̑; ȍ ọ́) ki ima gole, nepokrite roke: goloroka ženska; hoditi golorok; golorok je sedel za mizo // ekspr. ki je brez pripomočkov, neopremljen: golorok se je branil / goloroko, neoboroženo ljudstvo; prisl.: golorok so se branili ♪
- golosèk in golosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) sečnja gozda do golega, do čistega: z golosekom so povzročili veliko škode; golosek hrastovih in smrekovih gozdov / redko pot je vodila čez golosek poseko, goličavo ♪
- golóst in gôlost -i ž (ọ̑; ó) redko golota: golost telesa ∙ ekspr. dogodek so mu pokazali v vsej njegovi golosti kot se je v resnici dogodil ♪
- golôta -e ž (ó) lastnost, značilnost golega: obsojati goloto; golota telesa / peščena golota puščave / golota prostora ∙ ekspr. spoznal je življenje v vsej njegovi goloti kot v resnici je // kar je golo: velik izrez je kazal precej golote ♪
- golóvje -a s (ọ̑) redko več goli: poln voz golovja ♪
- golovrát in golovràt -áta -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gol vrat: golovrata ženska / pri hiši imajo skoraj same golovrate kokoši ♪
- golovrátka -e ž (ȃ) golovrata kokoš: to jajce je znesla golovratka, ne čopka ♪
- gólsniti -em [u̯s] dov. (ọ́ ọ̑) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: nobene besede ni golsnil / niti golsniti si ni upal // povedati, omeniti: obljubil mu je, da ne bo nikomur golsnil o tem ♪
- gólša -e [u̯š] ž (ọ́) 1. bolezensko povečana žleza ščitnica: golša ji raste; golšo ima; velika golša 2. razširjeni del požiralnika pri pticah in nekaterih žuželkah: nojeva golša; kokoši z velikimi golšami ♪
- gólšarica -e [u̯š] ž (ọ̑) nav. mn., zool. majhne, ploščate sladkovodne ribe z zelo izbočenim spodnjim sprednjim delom telesa, Gasteropelecidae ♪
- gólšavec -vca [u̯š] m (ọ́) redko kdor ima golšo; golšar ♪
13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 
