Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (13.253-13.277)



  1.      golèn  -êna -o prid. ( é) nar. gorenjsko nezrel: nabirali so golene lešnike; golene češnje
  2.      golénec  in golênec -nca m (ẹ́; é) nar. gorenjsko nezrel sadež: v košari je imela same golence ◊ agr. zrno, ki ni obdano s plevnato lupino; golec
  3.      goleníca  -e ž (í) 1. nav. mn. zgornji del škornja: golenice mu segajo pod kolena; visoke golenice; škornji s podvihanimi golenicami / usnjena golenica // gamaša: obul je lahke čevlje in si nataknil golenice 2. anat. kost na notranji strani goleni: zlomil si je golenico; golenica in mečnica
  4.      goleníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na golenico: golenične mišice / usnjeni škornji s trdim goleničnim ščitom
  5.      goleníšče  -a s (í) zgornji del škornja; golenica: škornji s tesnim goleniščem
  6.      golénji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na golen: golenja kost; golenja mišica ♦ med. golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah
  7.      golénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od golen: golenska kost; golenske mišice
  8.      goléti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati gol: od suše je drevje začelo goleti
  9.      gólf 1 -a m (ọ̑) športna igra na prostem, pri kateri spravljajo igralci krogle v jamice: igrati golf; igrišče, palice za golf / mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; neskl. pril.: golf klub
  10.      golfíšče  -a s (í) redko igrišče za golf
  11.      gólfski  -a -o (ọ̑) pridevnik od golf: golfsko igrišče
  12.      gólgota  -e ž (ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom veliko trpljenje, bolečina: golgota zasužnjenega naroda / to je zgodba njegove golgote
  13.      golíca  -e ž (í) 1. strm, s travo porasel svet, navadno nad gozdno mejo: golice so bile že pokrite s snegom // strmina, na kateri je bil posekan gozd: spustil se je po golici navzdol 2. pšenica, ki ima klasje brez res: sejati golico 3. neizpolnjena tiskovina: izpolniti golico; brzojavna, čekovna golica ◊ petr. kamnina ali ruda, ki je nekoliko pokrita z zemljo
  14.      golída  -e ž (í) posoda za molžo, navadno z enim ušesom: vzela je golido in odšla molst; polna golida mleka / ekspr. prinesla mu je celo golido čaja zelo veliko
  15.      golídica  -e ž (í) manjšalnica od golida: mleko teče v golidico
  16.      golílen  -lna -o prid. () ki se uporablja za goljenje: golilni nož ♦ usnj. golilni stroj stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož
  17.      golíti  -ím in gólim nedov. ( í, ọ́) odstranjevati dlake, perje: goliti prašiče; kokoši, ptiči se golijo / sekali so veje in golili debla belili, lupili golíti se menjavati dlako: krava se goli
  18.      goljufáti  -ám nedov.) okoriščati se z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: trdil je, da ga v trgovini zelo goljufajo; goljufati pri tehtanju // ekspr. biti neiskren do koga, varati: dolgo ni vedel, da ga dekle goljufa z drugim / upanje jih ni goljufalo
  19.      goljufíja  -e ž () okoriščanje z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: obsojen je bil zaradi goljufije; dobiti kaj z goljufijo; bankrot, poneverba in goljufija / ekspr. to je navadna goljufija
  20.      goljúfnost  -i ž (ū) lastnost goljufivega človeka: težko je z njim zaradi njegove goljufnosti
  21.      golób  -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑) domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob // samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice ● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobitilov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis
  22.      golóbče  -ta s (ọ̑) ljubk. golobček: belo golobče; plašen je kot golobče / kot nagovor o, ti golobče moje
  23.      golóbček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od golob: bel golobček je priletel pod okno; stiska se v kot kakor splašen golobček / kot nagovor ej, golobčki moji, še žal vam bo
  24.      golóbčkati se  -am se nedov. (ọ̑) ekspr. poljubljati se, ljubkovati se: zaljubljenca sta se golobčkala
  25.      golóbec  -bca m (ọ̑) star. golob, golobček: trositi golobcem zrna; bel kot golobec

   13.128 13.153 13.178 13.203 13.228 13.253 13.278 13.303 13.328 13.353  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA