Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (13.076-13.100)


  1.      glína  -e ž (í) gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino; oblikovati figurice iz gline; mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline ♦ petr. bela glina kaolin; rdeča glina usedlina iz preperelih magmatskih kamnin in vulkanskega pepela v velikih morskih globinah; teh. ekspandirana glina kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina ♪
  2.      glinénica  -e ž (ẹ̑) kraj, prostor, kjer se koplje glina ♪
  3.      glinenína  -e ž (í) redko izdelki iz gline: na sejmu je bilo naprodaj mnogo glinenine ♪
  4.      glinovína  -e ž (í) redko glinasta tla ♪
  5.      glínovnat  -a -o prid. (í) redko glinast, glinen: glinovnat vrč ♪
  6.      glíptika  -e ž (í) um. izdelki iz poldragih kamnov, kovine ali stekla z vrezano ali reliefno podobo: keramika in gliptika ♪
  7.      gliptotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških kiparskih del: ogledala sta si galerijo in gliptoteko ♪
  8.      glissándo  [-isa-] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja drseče: igrati glissando glissándo -a m izvajanje tonov, ko z izhodiščnim in končnim tonom v neprekinjenem zapovrstju zazvenijo tudi vsi vmesni toni: skladbo začne klarinet z zahtevnim glissandom ♪
  9.      glísta  -e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako dekle / kot psovka molči, glista gosposka 3. redko deževnik: na trnku je imel nataknjeno glisto; po zemlji so lezle gliste ♪
  10.      glístavec  tudi glistávec -vca m (í; ȃ) redko kdor ima gliste: med otroki je precej glistavcev ♪
  11.      glístavka  tudi glistávka -e ž (í; ȃ) redko ženska, ki ima gliste ♪
  12.      glístnica  -e ž (ȋ) nar. strupena rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi cveti v koških; navadni vratič ♪
  13.      gliščàv  -áva -o prid. (ȁ á) redko glistav: gliščavo tele ♪
  14.      gliščávost  -i ž (á) redko glistavost: neodpornost zaradi gliščavosti ♪
  15.      glíva  -e ž (í) 1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glive se uvrščajo med nižje rastline / gliva zajedavka ♦ biol. gliva cepljivka bakterija; gliva kvasovka 2. star. goba: strupene, užitne glive ♪
  16.      gliváča  -e ž (á) zool. v plitvem morju živeči kameni koralnjak z ogrodjem, podobnim klobuku gobe, Fungia ♪
  17.      glívica  -e ž (í) nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glivice povzročajo bolezni / zajedavska glivica ♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke ♪
  18.      glívičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na glivice: glivični trosi ♦ agr. rastlinske glivične bolezni; med. glivično obolenje obolenje kože ali notranjih organov, ki ga povzročijo glivice ♪
  19.      glób  -í ž (ọ̑) star. globel, brezno: pahnil ga je v glob; strmoglaviti v glob ∙ ekspr., redko drveti čez rob in glob ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♪
  20.      glôba  tudi glóba -e ž (ó; ọ́) denarna kazen: naložiti komu globo; plačati globo; sodišče ga je kaznovalo z globo ♦ jur. pogodbena globa dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe ♪
  21.      globáča  -e ž (á) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: pod vrhom je globača, porasla s trnjem in robidami; gozdna globača; temačna globača 2. redko globoko zajedena kolovozna pot: v dolino smo prihajali po globačah ♪
  22.      globálen  -lna -o prid. (ȃ) publ. 1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko 2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja 3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine ◊ soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda globálno prisl.: globalno določati proizvodnjo; ugotovitve je treba jemati globalno; delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti ♪
  23.      globánja 1 -e ž (á) manjša globel, kotanja: kraška globanja / na dnu globanje je bila voda / izkopali so si v snegu globanjo in v njej prenočili ♪
  24.      globánja 2 -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabiral je lisičke in globanje ♪
  25.      globél  -i [eu̯ tudi el] ž (ẹ̑) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: soteska se na koncu razširi v majhno globel; hiše se stiskajo v majhni globeli; taborili so v gozdni globeli; pren., pesn. globeli človeških src 2. knjiž. jamica, vdolbina: oči so mu izstopile iz globeli ♪

   12.951 12.976 13.001 13.026 13.051 13.076 13.101 13.126 13.151 13.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA