Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (13.026-13.050)



  1.      glávica  tudi glavíca -e ž (á; í) rabi se samostojno ali s prilastkom majhni glavi podoben del česa: tolkel je po glavici žeblja; bucikina glavica; glavica pletilke; glavice vžigalic ∙ žarg., šport. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari // del rastline, ki vsebuje seme ali plodove: čebula dela glavice; lanene glavice; makova glavica // manjši okroglasti in glede na uporabnost najpomembnejši del nekaterih rastlin: glavica česna ◊ anat. sklepna glavica izbočeni konec kosti v sklepu; bot. cvetna glavica okroglasto socvetje, na katerem je mnogo popolnih, nepecljatih cvetov; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; muz. glavica polni ali prazni krožec kot del note
  2.      glavìč  -íča m ( í) odebeljeni konec predmeta, zlasti palice: meč je imel medeninast glavič; palica s srebrnim, zlatim glavičem / sedelni glavič sprednji, nekoliko privzdignjeni del sedlaalp. nižja pečina z zaobljenim vrhom; um. zgornji zaključni del stebra; kapitel
  3.      glavíčar  -ja m () teh. orodje, s katerim se oblikuje sklepna glava kovice
  4.      glavíčast  tudi glávičast -a -o prid. (í; á) ki ima glavice: glavičasti žeblji ♦ bot. glavičasta plesen plesen, ki dela sivkasto prevleko po živalskih in rastlinskih snoveh, Mucor mucedo
  5.      glavíčica  in glávičica -e ž (í; á) ljubk., redko glavica: drobna otroška glavičica
  6.      glavíčiti se  -im se nedov.) redko med rastjo se oblikovati v glavo; delati glavo: solata, zelje se glaviči
  7.      glavína  -e ž (í) 1. meso z glave prašiča ali goveda: skuhati glavino; dišalo je po ričetu in glavini 2. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os; pesto: škripanje glavin 3. slabš., redko debela, velika glava
  8.      glavínec  -nca m () bot. rastlina s celorobimi ali pernatimi listi in rdečimi, modrimi ali rumenimi cveti v koških, Centaurea: modri glavinec
  9.      glavíti se  -ím se in gláviti se -im se nedov. ( í; á ) redko med rastjo se oblikovati v glavo; delati glavo: solata, zelje se že glavi
  10.      glávnat  -a -o prid. () ki ima obliko glave: glavnata solata; glavnato zelje
  11.      glávnica 1 -e ž () 1. osnovni del dolga, terjatve ali hranilne vloge: glavnica se obrestuje; plačati glavnico; pripisati, prišteti obresti h glavnici; pren., ekspr. njegov prikupni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti 2. ekon. čisto premoženje gospodarske organizacije; skladi: osnovati, vplačati glavnico / deležna glavnica sestavljena, pridobljena iz deležev; delniška glavnica pridobljena s prodajo delnic; kritna glavnica namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; osnovna glavnica brez rezervnih skladov in dobička; ustanovna glavnica s katero se gospodarska organizacija ustanovifin. obratna proračunska glavnica potrebna za premostitev med tekočimi izdatki in občasnimi dohodki; mat. glavnica osnovna količina pri obrestnem računu
  12.      glavníčar  -ja m () glavnikar: tu so živeli kovači, glavničarji in drugi rokodelci
  13.      glavníčast  -a -o prid. (í) nazobčan kakor glavnik: glavničasta črta ♦ arheol. glavničast vzorec ornament z ostro vrezanimi vzporednimi črtami, narejenimi z glavniku podobnim orodjem glavníčasto prisl.: glavničasto nazobčan
  14.      glavníček  -čka m () manjšalnica od glavnik: z glavničkom si je počesal brado; lase je imela pritrjene s svetlimi glavnički
  15.      glávničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na glavnica1: glavnični delež; glavnične obresti; glavnična terjatev / glavnična investicija / glavnični dolg dolg brez obresti in stroškov
  16.      glávnik  -a m () etn. žensko pokrivalo ljudske noše iz okolice Trsta
  17.      glavník  -a m (í) priprava za česanje las, dlake ali za pritrjevanje las: zatakniti si glavnik v lase; česati se z glavnikom; gost glavnik; koščen glavnik; žepni glavnik; zobje pri glavniku
  18.      glavníkar  -ja m () izdelovalec glavnikov
  19.      glavníkarstvo  -a s () obrt za izdelovanje glavnikov
  20.      glavnína  -e ž () 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedroanat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina
  21.      glávnja  -e ž () nar. zahodno veliko (tleče) poleno, navadno na ognjišču ali v peči: glavnja že dogoreva; glavnja je mračno osvetljevala prostor
  22.      glavnjáča  -e ž (á) v stari Jugoslaviji glavni policijski zapor v Beogradu: komunisti še niso pozabili mučenja v glavnjači // ekspr. hud zapor sploh: veliko let je preživel v glavnjačah
  23.      glavóč  -a m (ọ̑) zool. majhna sluzasta morska riba z veliko glavo, Gobius
  24.      glavonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci; lov na glavonožce, rake in školjke
  25.      glavopŕsje  -a s () zool. iz glave in oprsja zrasli del telesa rakov in pajkovcev: glavoprsje in zadek

   12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051 13.076 13.101 13.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA