Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (12.951-12.975)



  1.      gimnazíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na gimnazijo: gimnazijski profesor, ravnatelj / prijatelja sva še iz gimnazijskih let / gimnazijsko poslopje
  2.      gimnazíst  -a m () redko gimnazijec
  3.      gimnazístka  -e ž () redko gimnazijka
  4.      gimnosofíst  -a m () za stare Grke pripadnik staroindijske sekte asketsko živečih filozofov
  5.      gíniti 1 -em nedov.) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje
  6.      gíniti 2 -em dov. ( ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen
  7.      gínjenje  -a s () zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje
  8.      ginljívka  -e ž () publ., redko ganljivka
  9.      gíps  -a m (í) pog. mavec: kipci iz gipsa / dati roko v gips; ima nogo v gipsu
  10.      gipsotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka mavčnih odlitkov kiparskih del
  11.      girl  [gêrl] ž neskl., mn. tudi girls (ē) zlasti v ameriškem okolju plesalka v revijskih in operetnih plesnih zborih: filmska girl
  12.      gírobus  tudi žírobus -a [prva oblika tudi ži-] m () teh. cestno vozilo, ki ga poganja v vztrajniku nakopičena energija
  13.      gízda  -e ž () star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov // zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi
  14.      gizdalín  -a m () ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin
  15.      gizdalíniti  -im nedov.) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah
  16.      gizdalínski  -a -o prid. () nanašajoč se na gizdaline: nosil je tesno gizdalinsko obleko; gizdalinsko vedenje / gizdalinski častniki gizdalínsko prisl.: gizdalinsko oblečen fant
  17.      gizdalínstvo  -a s () ekspr. lastnost, značilnost gizdalinskega človeka: težko prenašam njegovo gizdalinstvo / gizdalinstvo v oblačenju
  18.      gízdav  -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske
  19.      glaciológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za glaciologijo: geologi in glaciologi
  20.      glaciologíja  -e ž () veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti
  21.      glád  -ú in -a m () 1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji 2. pomanjkanje hrane: začel jim je groziti glad; tisoči so umirali od gladu
  22.      gladčína  -e ž (í) knjiž., redko gladka površina: voli bi si skoraj polomili noge na gladčini ledu
  23.      gládek  -dka -o, stil. gladák gládka -o inprid., gladkéjši tudi glájši (á; á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev ● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhibenanat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta gládko stil. glad prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu ∙ gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja
  24.      gláden  -dna -o prid. (á ā) knjiž. ki čuti potrebo po jedi; lačen: otrok je gladen in žejen; gladna žival / skušali so jih rešiti gladne smrti od lakote // z rodilnikom ki si zelo želi česa: bili so gladni krvi; dobrote in ljubezni gladen otrok
  25.      gládenje  -a s (á) glagolnik od gladiti: uspavati z gladenjem / gladenje površine glajenjekozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi

   12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA