Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (12.101-12.125)
- faktúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na faktura 2: fakturni znesek; fakturna vrednost blaga, storitev / fakturni oddelek; fakturni stroj fakturirni stroj / fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu ♦ ekon. fakturna cena ♪
- fakturístka -e ž (ȋ) uslužbenka, ki sestavlja fakture: podjetje sprejme fakturistko z znanjem strojepisja ♪
- fakultatíven -vna -o prid. (ȋ) prepuščen osebni izbiri, neobvezen: fakultativni učni predmet; ta predavanja so fakultativna ◊ biol. fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; jur. fakultativni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji fakultatívno prisl.: fakultativno se učenci učijo tudi francoščino ♪
- fakultéta -e ž (ẹ̑) učno-znanstvena enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti // poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto ◊ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n ♪
- fakultéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava fakultétno prisl.: fakultetno izobražen strokovnjak ♪
- falánga -e ž (ȃ) 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota ♪
- falíranec -nca m (ȋ) pog., raba peša kdor je gospodarsko propadel ♪
- falírati -am dov. (ȋ) pog., raba peša gospodarsko propasti: tovarna je falirala; zaradi slabega gospodarjenja je trgovec faliral // slabš. opustiti, prekiniti študij: Janez je faliral v šesti šoli falíran -a -o: faliran študent; falirano podjetje ♪
- falíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. gospodarsko propadel: faliten trgovec; falitno podjetje ♪
- fálos tudi fálus -a m (ȃ) knjiž. moški spolni ud: v sprevodih v čast Dionizu so nosili velikanski lik falosa kot simbol rodovitnosti ♪
- falót -a m, im. mn. falóti in falótje (ọ̑) pog., ekspr. slab, malopriden človek: njegov brat je velik falot; ne kaže zaupati tem falotom / kot psovka falot, ogoljufal si me ♪
- falótski -a -o (ọ̑) pridevnik od falot: falotsko vedenje ♪
- fálstafovski -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri Shakespearovem Falstafu: falstafovski smeh; falstafovska postava ♪
- falzificírati -am dov. in nedov. (ȋ) natančno posneti kaj z namenom goljufanja, ponarediti: dijak je falzificiral opravičilo; falzificirati podpis // prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti, potvoriti: falzificirati zgodovinska dejstva falzificíran -a -o: falzificirana nakaznica; falzificirane številke iz statistik ♪
- falzifikát -a m (ȃ) kar je falzificirano; ponaredek, potvorba: rokopis razglasiti za falzifikat / ta statistika je očiten falzifikat ♪
- fáma -e ž (ȃ) knjiž. kar se širi navadno s pripovedovanjem; glas, govorica: spoznal je, kako nastaja fama; fama o njegovih dobičkih je šla po vsem mestecu; neresnična fama / fama je širila o njem različne zgodbe ♪
- familiáren -rna -o prid. (ȃ) značilen za družinsko okolje; sproščen, neprisiljen: učitelj je govoril v familiarnem tonu / malo preveč familiaren je z njimi familiárno prisl.: familiarno ga je nagovoril; v tem uradu živijo precej familiarno ♪
- famílija -e ž (í) 1. pog. zakonski par z otroki ali brez njih; družina: v hiši stanujeta dve familiji; otrok je iz dobre familije // eden od zakoncev in otroci: imeti, preživljati familijo 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: stare meščanske familije / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v familiji ∙ šalj. to se zgodi (tudi) v najboljših familijah ni se vredno razburjati, sramovati, saj se kaj takega lahko vsakomur pripeti 3. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda ♪
- fámulus -a in -la m (ȃ) knjiž. služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku: moj famulus vam bo takoj odprl; profesor in njegov famulus ♪
- fána -e ž (ȃ) nižje pog. zastava: sprevod s fanami in gasilsko godbo ∙ pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; pog., ekspr. nositi fano biti prvi, zlasti v slabem ♪
- fanariót -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov ♪
- fanátik -a m (á) kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenec, prenapetež: bil je fanatik; brezobziren, pravi fanatik; politični, verski fanatiki / ekspr., redko fanatik znanosti ♪
- fanatízem -zma m (ȋ) strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost: ti ljudje so prežeti s fanatizmom; zastrupljati množice s fanatizmom; politični, verski fanatizem; žrtev fanatizma; prevzet s fanatizmom za ideale svobode ♪
- fanatizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati koga fanatičnega: fanatizirati množice ♪
- fanfaronáda -e ž (ȃ) knjiž., redko bahanje, širokoustenje: te besede so samo fanfaronada ♪
11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176 12.201