Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (12.101-12.125)



  1.      faktúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na faktura 2: fakturni znesek; fakturna vrednost blaga, storitev / fakturni oddelek; fakturni stroj fakturirni stroj / fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcuekon. fakturna cena
  2.      fakturístka  -e ž () uslužbenka, ki sestavlja fakture: podjetje sprejme fakturistko z znanjem strojepisja
  3.      fakultatíven  -vna -o prid. () prepuščen osebni izbiri, neobvezen: fakultativni učni predmet; ta predavanja so fakultativna ◊ biol. fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; jur. fakultativni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji fakultatívno prisl.: fakultativno se učenci učijo tudi francoščino
  4.      fakultéta  -e ž (ẹ̑) učno-znanstvena enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti // poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto ◊ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n
  5.      fakultéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava fakultétno prisl.: fakultetno izobražen strokovnjak
  6.      falánga  -e ž () 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota
  7.      falíranec  -nca m () pog., raba peša kdor je gospodarsko propadel
  8.      falírati  -am dov. () pog., raba peša gospodarsko propasti: tovarna je falirala; zaradi slabega gospodarjenja je trgovec faliral // slabš. opustiti, prekiniti študij: Janez je faliral v šesti šoli falíran -a -o: faliran študent; falirano podjetje
  9.      falíten  -tna -o prid. () knjiž. gospodarsko propadel: faliten trgovec; falitno podjetje
  10.      fálos  tudi fálus -a m () knjiž. moški spolni ud: v sprevodih v čast Dionizu so nosili velikanski lik falosa kot simbol rodovitnosti
  11.      falót  -a m, im. mn. falóti in falótje (ọ̑) pog., ekspr. slab, malopriden človek: njegov brat je velik falot; ne kaže zaupati tem falotom / kot psovka falot, ogoljufal si me
  12.      falótski  -a -o (ọ̑) pridevnik od falot: falotsko vedenje
  13.      fálstafovski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri Shakespearovem Falstafu: falstafovski smeh; falstafovska postava
  14.      falzificírati  -am dov. in nedov. () natančno posneti kaj z namenom goljufanja, ponarediti: dijak je falzificiral opravičilo; falzificirati podpis // prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti, potvoriti: falzificirati zgodovinska dejstva falzificíran -a -o: falzificirana nakaznica; falzificirane številke iz statistik
  15.      falzifikát  -a m () kar je falzificirano; ponaredek, potvorba: rokopis razglasiti za falzifikat / ta statistika je očiten falzifikat
  16.      fáma  -e ž () knjiž. kar se širi navadno s pripovedovanjem; glas, govorica: spoznal je, kako nastaja fama; fama o njegovih dobičkih je šla po vsem mestecu; neresnična fama / fama je širila o njem različne zgodbe
  17.      familiáren  -rna -o prid. () značilen za družinsko okolje; sproščen, neprisiljen: učitelj je govoril v familiarnem tonu / malo preveč familiaren je z njimi familiárno prisl.: familiarno ga je nagovoril; v tem uradu živijo precej familiarno
  18.      famílija  -e ž (í) 1. pog. zakonski par z otroki ali brez njih; družina: v hiši stanujeta dve familiji; otrok je iz dobre familije // eden od zakoncev in otroci: imeti, preživljati familijo 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: stare meščanske familije / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v familiji ∙ šalj. to se zgodi (tudi) v najboljših familijah ni se vredno razburjati, sramovati, saj se kaj takega lahko vsakomur pripeti 3. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda
  19.      fámulus  -a in -la m () knjiž. služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku: moj famulus vam bo takoj odprl; profesor in njegov famulus
  20.      fána  -e ž () nižje pog. zastava: sprevod s fanami in gasilsko godbo ∙ pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; pog., ekspr. nositi fano biti prvi, zlasti v slabem
  21.      fanariót  -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov
  22.      fanátik  -a m (á) kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenec, prenapetež: bil je fanatik; brezobziren, pravi fanatik; politični, verski fanatiki / ekspr., redko fanatik znanosti
  23.      fanatízem  -zma m () strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost: ti ljudje so prežeti s fanatizmom; zastrupljati množice s fanatizmom; politični, verski fanatizem; žrtev fanatizma; prevzet s fanatizmom za ideale svobode
  24.      fanatizírati  -am nedov. in dov. () delati koga fanatičnega: fanatizirati množice
  25.      fanfaronáda  -e ž () knjiž., redko bahanje, širokoustenje: te besede so samo fanfaronada

   11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176 12.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA