Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (12.051-12.075)



  1.      evolúcija  -e ž (ú) postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj: družbenoekonomska, socialna evolucija; postopna evolucija; evolucija družbe, kulture // biol. spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše, zgodovinski razvoj organizmov: evolucija živalstva; nauk o evoluciji
  2.      evolucíjski  tudi evolúcijski -a -o prid. (; ú) nanašajoč se na evolucijo, razvojen: evolucijski proces; evolucijska pot; evolucijsko gospodarstvo / evolucijski nauk; evolucijska teorija evolucíjsko tudi evolúcijsko prisl.: gledišča so se evolucijsko spreminjala
  3.      evolvénta  -e ž (ẹ̑) geom. krivulja, ki pravokotno seka tangente kake krivulje
  4.      evolvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) strojn., v zvezi evolventni zobje zobje, ki imajo obliko evolvente
  5.      evolvírati  -am nedov. in dov. () knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: vsako naziranje evolvira
  6.      evrázijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Evropo in Azijo kot celoto: evrazijska celina / evrazijski značaj Sovjetske zveze
  7.      evritmíja  -e ž () knjiž. enakomernost ritma: pravila evritmije ♦ med. evritmija srca, žile enakomerno, pravilno utripanje
  8.      évročék  -a m (ẹ̑-ẹ̑) fin. ček, s katerim je mogoče v večini evropskih držav dvigati v banki gotovino, plačevati podjetju blago ali storitve: plačati z evročekom
  9.      evropeízem  -zma m () način življenja in mišljenja, značilen za Evropo: kulturni evropeizem / politikov evropeizem ◊ lingv. (jezikovni) evropeizem beseda ali zveza, ki je značilna za večino evropskih jezikov
  10.      evropeizírati  -am nedov. in dov. () prilagajati evropskemu načinu življenja in mišljenja: oblast poskuša evropeizirati deželo / čas, ko se je slovenska zavest začela evropeizirati evropeizíran -a -o: evropeizirano mesto
  11.      evrópij  -a m (ọ́) kem. redka težka kovina sivkaste barve, element Ev
  12.      evrópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan
  13.      ex abrúpto  [eks-] prisl. () knjiž., redko, navadno v zvezi z govoriti, povedati brez priprave: njegov nastop ni bil dober, ker je govoril ex abrupto
  14.      ezópovski  tudi ézopovski -a -o prid. (ọ̑; ẹ̑) tak kot pri Ezopu: pripovedovati v ezopovskem jeziku
  15.      ezotêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. ki je le za ozek, zaprt krog ljudi: ezoteričen nauk, spis; ezoterična umetnost / ezoterična zveza med konkretnimi dejstvi in prvotnimi idejami notranja
  16.      ézul  -a m (ẹ̑) v italijanskem okolju begunec, izseljenec: pomagati ezulom / naseljevanje istrskih ezulov v Trstu in okolici
  17.      fabiánski  -a -o prid. () nanašajoč se na fabianizem: fabiansko gibanje / fabianska stališča
  18.      fabricíranje  -a s () glagolnik od fabricirati: fabriciranje kvalitetnih izdelkov / fabriciranje laži
  19.      fabricírati  -am nedov. () redko izdelovati, proizvajati: teh aparatov pri nas še ne fabriciramo // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelovati: te cenene predmete fabricirajo kar na tekočem traku; pren. fabricirati laži; šola ne sme fabricirati samo uradnikov
  20.      fábrika  in fabríka -e ž (á; ) pog. tovarna: delati v fabriki; v kraju je veliko fabrik z visokimi dimniki / ljudje s kmetov so odhajali v fabrike in rudnike / ekspr. celo fabriko ima na svoji strani vse ljudi, ki tam delajo
  21.      fabrikácija  -e ž (á) glagolnik od fabricirati: inozemska fabrikacija avtomobilov; novost v fabrikaciji pisalnih strojev / fabrikacija na tekočem traku / fabrikacija kulturnih vrednot
  22.      fabrikát  -a m () tovarniški, industrijski izdelek: tuji fabrikati // redko izdelek, proizvod sploh: fabrikati in polfabrikati; pospeševati izvoz fabrikatov; pren., slabš. literarni fabrikat
  23.      fábriški  in fabríški -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na fabriko; tovarniški: fabriški dimniki; fabriška sirena / fabriški delavec / fabriški izdelek
  24.      fabulatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove
  25.      fabulíranje  -a s () glagolnik od fabulirati: epsko razvlečeno fabuliranje; pisateljeva moč ni toliko v fabuliranju kot v opisovanju značajev

   11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA