Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (12.001-12.025)



  1.      etcétera  prisl. (ẹ̑) knjiž. in tako dalje: govoril je o novih idejah, načrtih etcetera
  2.      etén  -a m (ẹ̑) kem. nenasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje dva atoma ogljika: eten v mestnem plinu
  3.      éter 1 étra m (ẹ́) poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo, strok. dietileter: narkotizirati z etrom; vonj po etru // kem. spojina, ki nastane s spajanjem dveh molekul alkohola z odcepom vode: dietileter je eden najvažnejših etrov
  4.      etêričen  -čna -o prid. (é) ki učinkuje breztelesno, zelo nežno: eterična lepotica; eterično bitje; svetla obleka jo je delala eterično / eterična ljubezen duhovna, poduhovljena / eterična samota ki nima nobenih stikov z resničnostjo; eterično razpoloženje / eterične melodije ◊ kem. eterično olje hlapljiva tekočina prijetnega vonja, ki se pridobiva iz rastlin z destilacijo etêrično prisl.: lik glavne igralke je učinkoval nekoliko eterično; eterično nežne barve
  5.      etêričnost  -i ž (é) lastnost, značilnost eteričnega: privlačevala ga je njena eteričnost; v pesmi je izražena lahkotnost in eteričnost razpoloženja
  6.      etézijski  -a -o prid. (ẹ́) geogr., v zvezi etezijsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; sredozemsko podnebje
  7.      étičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na etiko ali etos, nravstven: etični ideal sedanjega časa; etične tendence, vrednote romana / odvetniški etični kodeks; etična vzgoja; etična zavest zdravstvenega delavca / etično ravnanje; njegovo dejanje je bilo etično ◊ lingv. etični dativ naslonska oblika osebnega zaimka, ki izraža čustveno obarvanost sporočila étično prisl.: etično vrednotiti človekova dejanja; etično osveščen človek; etično pozitiven značaj
  8.      étik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za etiko: bil je etik in sociolog 2. kdor priznava etična načela in se jih drži
  9.      étika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja obravnava etika // s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika 2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike 3. etičnost: etika takega ravnanja
  10.      etikéta 2 -e ž (ẹ̑) pravila o občevanju, vedenju v družbi: etiketa mi tega ne dovoljuje; vesti se, kot zahteva etiketa; pregrešiti se zoper etiketo; dvorna, meščanska etiketa / človek brez etikete
  11.      etiketíranje  -a s () glagolnik od etiketirati: etiketiranje buteljk, konzerv / etiketiranje našega likovnega izraza
  12.      etiketírati  -am dov. in nedov. () opremiti z etiketo: etiketirati blago, steklenice; pren. to delo bi lahko etiketirali kot daljšo novelo etiketíran -a -o: etiketirane škatle
  13.      etíl...  prvi del zloženk () nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz etana z odvzemom enega atoma vodika: etilalkohol, etilklor
  14.      etílen  -lna -o prid. () kem., navadno v zvezi etilni alkohol etanol, etilalkohol
  15.      etimológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za etimologijo
  16.      etimologíja  -e ž () lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
  17.      etimologizírati  -am nedov. () lingv. iskati etimologijo besede: naši jezikoslovci so radi etimologizirali / slovar je v pisavi preveč etimologiziral
  18.      etimolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etimologe ali etimologijo: etimološka razlaga; etimološka sorodnost besed / etimološki slovar / etimološki pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo izvirno obliko etimolóško prisl.: besedo etimološko razložiti
  19.      étimon  -a m (ẹ̑) lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda
  20.      etiologíja  -e ž () veda o vzrokih pojavov: etiologija kriminala / etiologija alkoholizma; prispevek k etiologiji meningitisa, raka / etiologija običajev / etiologija raka še ni znana vzroki, vzročnost
  21.      etiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etiologijo: etiološko raziskovanje / etiološki faktorji prestopništva / etiološko zdravljenje zdravljenje vzroka boleznilit. etiološka pripovedka
  22.      étničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija étnično prisl.: etnično enotna, neenotna država
  23.      etnográf  -a m () strokovnjak za etnografijo, narodopisec: kongres etnografov
  24.      etnográfski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na etnografijo, narodopisen: etnografski film; etnografska razprava; etnografsko blago / etnografsko raziskovanje / etnografski muzej 2. redko etničen: etnografska meja; slovensko etnografsko ozemlje
  25.      etnológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za etnologijo, narodopisec: sestanek etnologov in folkloristov

   11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA