Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (11.876-11.900)



  1.      ênozŕn  -a -o prid. (ē- ē-) agr., v zvezi domača enozrna pšenica pšenica, katere klas je sestavljen iz klaskov, ki imajo samo po eno zrno
  2.      enozvóčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima ves čas isti zvok: enozvočno brnenje motorja // star. enoličen, monoton: enozvočna pesem kolovrata enozvóčno prisl.: ura tiktaka enakomerno in enozvočno
  3.      ênožénstvo  -a s (ē-ẹ̑) zakon moža z eno ženo: v evropskih deželah je uveljavljeno enoženstvo
  4.      ensiláža  -e ž () redko konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža: ensilaža trave // tako kisana krma: krmiti z ensilažo
  5.      ensilírati  -am nedov. in dov. () redko konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: ensilirati peso, travo, zelje
  6.      entalpíja  -e ž () fiz. termodinamična količina, ki je sestavljena iz notranje energije in produkta tlaka s prostornino telesa: entalpija pare je narasla
  7.      entomológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za entomologijo: raziskovanja entomologov
  8.      entropíja  -e ž () fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti: entropija plina; sprememba entropije
  9.      enuréza  -e ž (ẹ̑) med. nehotno, bolezensko izpraznjevanje mehurja v spanju: imeti enurezo
  10.      eocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na eocen: eocenski fliš; eocenske usedline / eocenski kopitarji
  11.      eolít  -a m () arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju
  12.      eozín  -a m () kem. rdeča organska snov za barvanje živil in kozmetičnih sredstev
  13.      eozinofílen  -lna -o prid. () kem. ki se obarva z eozinom: eozinofilni levkociti
  14.      eparhíja  -e ž () v vzhodni cerkvi škofija
  15.      epentétičen  -čna -o prid. (ẹ́) lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l
  16.      epicikloída  -e ž () geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga
  17.      épičnost  -i ž (ẹ́) epske značilnosti: za pisateljevo delo je značilna realnost in epičnost; epičnost zgodbe / v drami je veliko epičnosti
  18.      epidemíja  -e ž () nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva
  19.      epidemiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za epidemiologijo: zdravnik epidemiolog; kongres epidemiologov
  20.      epidêrmis  -a m () anat. plast celic na površini kože; (kožna) povrhnjica: opazovati epidermis pod mikroskopom // bot. plast celic na površini neolesenelih rastlinskih organov
  21.      epifenomén  -a m (ẹ̑) knjiž. pojav, ki spremlja glavni pojav, sopojav: epifenomeni družbenoekonomskih tvorb
  22.      epifíza  -e ž () anat. 1. žleza z notranjim izločanjem v velikih možganih, češerika: funkcija epifize 2. končni del dolge cevaste kosti: odlomljena epifiza
  23.      epífora  -e ž () lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov
  24.      epigenétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na epigenezo: epigenetski razvoj ♦ geogr. epigenetska dolina tesna dolina, ki jo je izdolbla reka, ko se je skozi lastno naplavino zajedla v odpornejšo osnovo
  25.      epigenéza  -e ž (ẹ̑) biol. teorija, da se v osebnem razvoju iz preprostega začetnega stanja razvije vse bolj kompliciran organizem

   11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA