Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (11.576-11.600)



  1.      ekspedicíjski  in ekspedícijski -a -o prid. (; í) nanašajoč se na ekspedicijo: ekspedicijska oprema, prehrana / ekspedicijska skupina / pomembna vloga ekspedicijskega korpusa
  2.      ekspedít  -a m () 1. oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje, odpravništvo: proizvodnja teče kontinuirano od skladišča do ekspedita; časopis mora iz tiskarne v ekspedit; računovodstvo in ekspedit 2. odpošiljanje, odprava: stroški za ekspedit
  3.      ekspeditíven  -vna -o prid. () sposoben hitro, spretno opraviti kaj: zelo je ekspeditiven; ekspeditivna uprava / ekspeditivno poslovanje ekspeditívno prisl.: vprašanje učbenikov bi bilo treba reševati bolj ekspeditivno
  4.      ekspenzár  -ja m (ā) jur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški: ekspenzar je bil tako visok, da ga je komaj plačal
  5.      eksperimènt  -ênta m ( é) znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus: delati eksperimente; z eksperimentom dokazati; fizikalni, kemični eksperiment; psihološki eksperiment / eksperiment z novim škropivom ni uspel poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti // publ., nav. slabš. poskusno uvajanje novih načinov, metod: eksperimenti v gospodarstvu / filmski eksperiment
  6.      eksperimentírati  -am nedov. () delati eksperimente: pri fiziki dosti eksperimentirajo / z novim zdravilom še eksperimentirajo preizkušajo njegovo učinkovitost // publ., nav. slabš. poskusno uvajati nove načine, metode: v šolstvu preveč eksperimentirajo / dovolj smo eksperimentirali, zdaj se lotimo stvari zares
  7.      ekspêrt  -a m () strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo
  8.      ekspertíza  -e ž () knjiž. izvedensko mnenje, poročilo: izdelati ekspertizo za obnovo umetnostnega spomenika; objaviti ekspertizo znanstvenikov o atomskih poskusih // izvedensko proučevanje kake stvari: opraviti grafološko, kriminološko ekspertizo; poslati v ekspertizo
  9.      eksplicírati  -am nedov. in dov. () knjiž. razlagati, pojasnjevati: eksplicirati pojem, predpise / uprizoritev drame eksplicira osnovne družbene elemente eksplicíran -a -o: eksplicirana vsebina; racionalno ekspliciran smisel človekovega bivanja
  10.      eksploatácija  -e ž (á) 1. neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje: kapitalistična eksploatacija delavcev; kolonialna eksploatacija; eksploatacija in zatiranje 2. uporabljanje česa v gospodarske namene: eksploatacija gozdov, rudnikov / eksploatacija vodne sile / publ. eksploatacija vozil, železnic
  11.      eksploatátor  -ja m () kdor eksploatira, izkoriščevalec: eksploatator tuje delovne sile; oblast eksploatatorjev / publ. eksploatatorji motornih vozil uporabniki
  12.      eksploatátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na eksploatatorje, izkoriščevalski: eksploatatorski razred / odprava eksploatatorskega sistema
  13.      eksploatíranec  -nca m () kdor je eksploatiran, izkoriščanec: boj eksploatirancev za pravice
  14.      eksploatírati  -am nedov. () 1. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela, izkoriščati: eksploatirati delavce 2. uporabljati kaj v gospodarske namene: eksploatirati rudnik eksploatíran -a -o: eksploatiran delavski razred
  15.      eksplodírati  -am dov. in nedov. () 1. silovito s pokom se vžgati in razleteti: granata je eksplodirala že v zraku / smodnik rad eksplodira; pren., ekspr. pazi, da ne eksplodiraš od jeze ∙ brezoseb., ekspr. bojimo se, da bo tudi na tem koncu sveta eksplodiralo prišlo do spopada 2. ekspr. nezadržano, silovito izraziti kaj, zlasti jezo: za vsak prazen nič eksplodira
  16.      eksplorácija  -e ž (á) psiht. raziskovanje stanja duševnosti s pogovorom: psihiatrska eksploracija
  17.      eksplozíja  tudi eksplózija -e ž (; ọ́) 1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska: nastala je močna eksplozija / eksplozija bombe, mine; eksplozija parnega kotla; eksplozija plinov v rudniku; eksplozija brizantnega razstreliva / opraviti, izvesti podzemeljsko atomsko eksplozijo eksplozijo atomske bombe // pok pri taki sprostitvi energije: slišale so se eksplozije ∙ ekspr. politična napetost je rasla in bati se je bilo eksplozije spopada 2. ekspr. nezadržen, silovit izraz česa: čustvena eksplozija 3. publ. velika in hitra (po)množitev česa: eksplozija avtomobilizma; eksplozija prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih
  18.      eksplozíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na eksplozijo: eksplozijski pritisk; eksplozijska temperatura / oddaljenost od eksplozijskega centra; eksplozijski lijak odprtina, nastala ob eksplozijistrojn. eksplozijski motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; Ottov motor eksplozíjsko prisl.: eksplozijsko varna izvedba aparatov
  19.      eksplozív  -a m () eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje, razstrelivo: napolniti rov z eksplozivom; velika rušilna moč eksploziva / eksploziv za atomsko bombo
  20.      eksplozíva  -e ž () lingv. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo; zapornik
  21.      eksplozíven  -vna -o prid. () 1. ki (rad) eksplodira: eksplozivni plini; bencinski hlapi so zelo eksplozivni; eksplozivne snovi / eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore; pren. bil je hrupen in eksploziven; publ. položaj v tej državi je zelo eksploziven ♦ avt. eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori 2. nav. ekspr. močen, silovit: eksplozivni vulkanski izbruhi; eksploziven udarec / eksploziven izbruh epidemije; eksploziven tehnični razvoj
  22.      eksponènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec / eksponent kapitalizma; pren., publ. glavna oseba drame je eksponent družbenega protislovja 2. mat. število, ki izraža stopnjo potence ali korena: napisati eksponent; lihi eksponent / korenski eksponent; potenčni eksponent
  23.      eksponírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž., redko postaviti na ogled, razstaviti: eksponirati redke znamke 2. knjiž. napraviti opazno, poudariti: s črtanjem nekaterih mest v partituri je eksponiral glasove in tekst 3. knjiž. v začetku nakazati potek, razvoj dogajanja: avtor je zgodbo eksponiral nadvse pretenciozno ◊ fot. eksponirati film dopustiti učinkovanje svetlobe na film pri fotografiranju ali filmanju, osvetliti eksponírati se očitno, močno zavzeti se za kaj ne glede na nevarnost, izpostaviti se: noče se eksponirati zanj; pri stavki se je zelo eksponiral eksponíran -a -o 1. deležnik od eksponirati: eksponirani predmeti; njegov položaj je zelo eksponiran; politično eksponirana oseba 2. ki moli, štrli naprej: eksponirani deli pročelja; zavarovati eksponirane ogle s ščitniki; pren. narodnostno eksponirani kraji ◊ šah. eksponirana figura figura, ki je v nevarnosti, da bo napadena ali osvojena
  24.      ekspórt  -a m (ọ̑) prodajanje blaga v drugo državo; izvoz: povečati eksport končnih izdelkov; eksport in import blaga / to vino je samo za eksport / eksport se je podvojil količina blaga, prodanega v drugo državo
  25.      ekspozé  -ja m (ẹ̑) uradna, informativna obrazložitev ali poročilo: imeti, poslušati ekspoze; ekspoze o predlogu novega zakona; povzetki iz predsednikovega ekspozeja v skupščini

   11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA