Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (1.126-1.150)



  1.      konstitucíjski  tudi konstitúcijski -a -o prid. (; ú) nanašajoč se na konstitucijo: konstitucijske bolezni / konstitucijski predlogi
  2.      konstitucionálec  -lca m () redko konstitucionalist: konstitucionalci in žirondisti
  3.      konstitucionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na konstitucijo: konstitucionalne anomalije / konstitucionalna monarhija
  4.      konstitucionalíst  -a m () pristaš konstitucionalizma: zborovanje konstitucionalistov
  5.      konstitucionalízem  -zma m () politična ureditev, ki temelji na ustavi: prehod iz absolutizma v konstitucionalizem // prizadevanje za tako ureditev: razvoj konstitucionalizma na Angleškem
  6.      konstituíranje  -a s () glagolnik od konstituirati: konstituiranje samoupravnih organov, skupščine / konstituiranje ljudstev v narode / konstituiranje individuuma
  7.      konstituírati  -am dov. in nedov. () publ. narediti, da kaj nastane in prevzame določene funkcije: na prvi seji so konstituirali upravni odbor; konstituirala se je skupščina sklada za zdravstveno varstvo / konstituiral se je v vrhovno zakonodajno telo / v tem procesu so se nekatera ljudstva konstituirala v narode s svojo državo izoblikovala // nedov. oblikovati, sestavljati: Shakespearovega človeka konstituirajo moralne vrline / moderna je zopet konstituirala celotno človekovo osebnost konstituíran -a -o: konstituirani narodi; konstituirana skupščina
  8.      konstitutíven  -vna -o prid. () publ. ki določa bistvo, vsebino česa; bistven, pomemben: konstitutivni elementi materije / obrazložiti konstitutivna načela znanstvene dejavnosti ◊ jur. konstitutivna odločba odločba, ki ustvarja novo pravno razmerje
  9.      konstruíranje  -a s () glagolnik od konstruirati: konstruiranje strojev / ima prakso v konstruiranju električnih naprav / tale zgodba diši po konstruiranju
  10.      konstruírati  -am nedov. in dov. () 1. uresničevati svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstruirati stroj / konstruiral je nov tip letala // redko sestavljati, delati: zvočnike je sam konstruiral 2. ekspr. neprepričljivo, slabo pisati, govoriti: ta pisatelj velikokrat samo konstruira ◊ geom. konstruirati trikotnik narisati, načrtati konstruíran -a -o: svobodno konstruirani teksti
  11.      konstrúkcija  -e ž (ú) 1. kar nosi, podpira, povezuje stavbo, objekt: postaviti konstrukcijo; betonska, lesena konstrukcija; lita, varjena konstrukcija; konstrukcija iz aluminija / namestitev nove strešne konstrukcije; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija / z oslabljenim pomenom mostna konstrukcija most 2. redko stavba, objekt: lesene konstrukcije ob cesti 3. uresničitev svojih (izvirnih) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstrukcija letala, stroja mu je uspela / gred se je zvila zaradi napake v konstrukciji // s prilastkom način, tehnična izvedba take uresničitve: letalo nove konstrukcije / narejen je v solidni konstrukciji 4. knjiž. zgradba, ustroj, kompozicija: podobno konstrukcijo imajo tudi Shakespearove drame; neslovenska konstrukcija stavkov / poznati konstrukcijo telesa / njegovi junaki so zgolj abstraktne, umetne konstrukcije tvorbeaer. lupinasta konstrukcija letala po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; grad. lahka konstrukcija iz lahkega materiala ali iz votlih, izvotljenih elementov; masivna konstrukcija iz opeke, kamna, litega betona; mrežasta konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; skeletna konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč; lingv. ablativna konstrukcija v nekaterih jezikih zveza prilastka in odnosnice v ablativu kot prislovno določilo v stavku; infinitivna konstrukcija nedoločniška konstrukcija
  12.      konstrukcíjski  tudi konstrúkcijski -a -o prid. (; ú) nanašajoč se na konstrukcijo ali konstruiranje: konstrukcijski material / gre za posamezne konstrukcijske dele; konstrukcijski element / konstrukcijska napaka / konstrukcijski biro tovarne; konstrukcijski oddelek / strojni in konstrukcijski ključavničar ◊ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; teh. konstrukcijske kovice večje kovice za jeklene konstrukcije; konstrukcijsko jeklo jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev
  13.      konstrúkt  -a m () 1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba: oblike na njegovih slikah so konstrukti / glavna oseba romana je ideološki konstrukt 2. psih. pomožni pojem, na domnevi temelječi model: pojem zavesti je za nekatere psihologe konstrukt / verbalni konstrukti
  14.      konstruktêr  -ja m () konstruktor: modelarski konstrukter / konstrukter črpalke
  15.      konstruktíven  -vna -o prid. () 1. ki pomaga k ureditvi, izboljšanju česa; ustvarjalen, ploden: konstruktivni pogovori; konstruktivna politika; kritika naj bo konstruktivna; konstruktivno delo / konstruktivna kazen 2. redko konstrukcijski: konstruktivni material / konstruktivni deli gradbenega objekta konstruktívno prisl.: konstruktivno kritizirati; konstruktivno in funkcionalno neoporečno zasnovana arhitektura
  16.      konstruktivíst  -a m () predstavnik konstruktivizma: ruski konstruktivist; kubisti in konstruktivisti
  17.      konstruktivístičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na konstruktiviste ali konstruktivizem: konstruktivistična smer / konstruktivistično slikarstvo 2. publ. ustvarjalen, graditeljski: pojav konstruktivističnega aktivizma
  18.      konstruktivízem  -zma m () umetnostna smer po prvi svetovni vojni, ki pod vplivom tehničnega razvoja poudarja obliko, konstrukcijo: ruski konstruktivizem; futurizem in konstruktivizem
  19.      konstruktívnost  -i ž () lastnost, značilnost konstruktivnega: poudarja konstruktivnost kritike; konstruktivnost politike
  20.      konstrúktor  -ja m (ú) 1. kdor uresničuje svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstruktor kmetijskih strojev / inženir konstruktor 2. redko sestavljavec, oblikovalec: konstruktor kolesa; pren., ekspr. je domiseln konstruktor novel
  21.      konstrúktorski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na konstruktorje: konstruktorsko delo / konstruktorski tečaj / razvoj konstruktorskih sposobnosti pri učencih
  22.      konsúm  in konzúm -a m () 1. knjiž. potrošnja, poraba: konsum električne energije se je povečal; povečan konsum jabolk / čuti se upad knjižnega konsuma / izdelki gredo v konsum / gre za povečano nasprotje med produkcijo in konsumom 2. nekdaj konsumno društvo: bil je poslovodja pri konsumu // prodajalna tega društva: zaposlena je kot prodajalka v konsumu
  23.      konsumácija  tudi konzumácija -e ž (á) 1. redko potrošnja, poraba: konsumacija elektrike narašča 2. kar se potroši v gostinskem lokalu: plačati konsumacijo / pri konsumaciji hrane in pijače v planinskih postojankah je bil popust // plačilo vstopnine v določen gostinski lokal in delno tega, kar se v njem potroši: konsumacija je bila zelo visoka / brez konsumacije ni smel v bar
  24.      konsumacíjski  tudi konzumacíjski -a -o () pridevnik od konsumacija 2: že več dni prej si je treba zagotoviti konsumacijski listek in vstopnico
  25.      konsúmar  in konzúmar -ja m () nekdaj član konsumnega društva: bil je konsumar; boj proti konsumarjem

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA