Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (11.251-11.275)


  1.      dúlo  -a s (ú) redko izbočeni del klobuka; štula: jabolka so nabirali v dulo in v rokave ♪
  2.      dúma  -e ž (ú) 1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum 2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo ♪
  3.      dumdúm  neskl. pril. (ȗ) v zvezi dumdum krogla krogla naboja za lahko orožje z narezanim ali vdolbenim vrhom: dumdum krogla mu je razcefrala nogo ♪
  4.      dúmka  -e ž (ū) lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: največkrat so peli dumke ♪
  5.      dumper  -ja [dám-] m (ȃ) grad. stroj za izkopavanje, nakladanje, odvažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: bagri in dumperji ♪
  6.      dumping  -a [dám- in dúm-] m (ȃ; ȗ) ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga: izvajati dumping; napovedali so dumping z lesom in žitom; dumping trgovskega blaga; neskl. pril.: dumping cene ♪
  7.      dumpinški  -a -o [dám- in dúm-] prid. (ȃ; ȗ) nanašajoč se na dumping: dumpinške cene / dumpinško blago ♪
  8.      dúnajčan  -a m (ú) 1. vet. srednje velik kunec modre ali bele barve, ki se goji zaradi mesa in krzna: beli, modri dunajčan 2. čeb. panj s povprek nameščenimi sati v treh enako velikih nadstropjih: imel je lep čebelnjak s sedemdesetimi dunajčani ♪
  9.      dúnajski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Dunaj: posedal je po dunajskih gostilnah; dunajska katedrala; dunajsko nočno življenje / pogosto se spominja svojih dunajskih večerov / dunajski seženj nekdaj dolžinska mera, 1,896 m; dunajski valček ♦ gastr. dunajski zajtrk topla pijača, jajce, pecivo in premaz; dunajski zrezek paniran in ocvrt zrezek; gost. dunajska strežba strežba, pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih ♪
  10.      dúniti  -em dov. (ú ȗ) redko udariti, suniti: s pestjo ga je dunil / veter je dunil v vrata ♪
  11.      duopól  -a m (ọ̑) ekon. položaj na trgu, kadar prodajata določeno blago samo dva ponudnika ♪
  12.      dúplati  -am nedov. (ȗ) redko loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe ♪
  13.      dúpleks  -a m (ȗ) 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; neskl. pril.: dupleks telegrafija ♦ papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi ♪
  14.      duplíka  -e ž (ȋ) knjiž. odgovor na repliko: replik in duplik ni bilo ne konca ne kraja ♪
  15.      duplínast  -a -o prid. (í) redko poln duplin: duplinasto deblo ♪
  16.      dúplja  -e ž (ū) star. votlina, duplina: nastanil se je v vlažni, temni duplji; srečala sta se pred vhodom v skalno dupljo / duplja v stari hruški / skozi duplje v strehi so prodirali posamezni sončni žarki odprtine, luknje ♪
  17.      dúr  -a m (ȗ) 1. muz. diatonična lestvica s poltonoma med 3. in 4. ter 7. in 8. stopnjo: včasih se še zmoti in preide iz enega dura v drugi; igrati v duru / godalni kvartet v D-duru / zmeraj mu je bil bolj pri srcu veseli, zanosni dur kot pa otožni mol; pren., šalj. smrčal je v vseh durih in molih 2. knjiž. veselo, živahno razpoloženje: iz pesmi zveni dur; prebral je množico knjig, napisanih v duru in v molu ♪
  18.      dúra  -e ž (ū) prosu podobno tropsko žito: kaša iz dure ♪
  19.      dúrce  dúrc ž mn. (ū ȗ) 1. manjšalnica od duri: odpreti, zaloputniti durce; durce omarice; ekspr. iskri konjički so se ustavili šele pred mestnimi durcami 2. star. kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: hlače na durce ♪
  20.      dúri  -i ž mn. (ū) star. vrata: duri se odprejo, zaškripljejo; pripreti, zakleniti, zaloputniti duri; stati med durmi; kuhinjske, vežne, vrtne duri; na stežaj odprte duri; težke železne duri; pren. sreči ni nikdar duri zapiral ∙ knjiž. lakota trka na duri bo nastopila v najkrajšem času; ekspr. volitve so pred durmi bodo v najbližji prihodnosti, kmalu ♪
  21.      dúrnica  -e ž (ȗ) star. (vratno) krilo, vratnica: durnice so popustile in vrata so se na široko odprla; ponavadi odpirajo samo eno durnico ♪
  22.      dúrnik  -a m (ȗ) nar. podboj (pri vratih): Če bo kaj, pa povej! je še slišal prijateljev zaspani glas, ko je narahlo, brez odmeva prislonil vrata v durnike (Prežihov) ♪
  23.      dúrov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dur: durov akord, trozvok; durov tonovski način; zaigrati durovo in molovo lestvico; C-durova lestvica ♪
  24.      dúš  -a m (ȗ) nar., slabš., v zvezi koruzni duš koruzni kruh, koruzni žganci: skoraj vsak dan so jedli koruzni duš ♪
  25.      dúša  -e ž (ú) 1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka: človek ima telo in dušo; pogubiti dušo; skrbeti za dušo / v krščanstvu: moliti za pokoj, zveličanje duš; trpljenje duš v vicah / ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil zelo hitro; vpije kot duša v vicah / pog., kot podkrepitev pri moji duši da ni res // v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je; duh: človekova duša je le del vesoljne duše 2. čustveno-moralna stran človeka: njegova duša se temu upira; s pogovarjanjem si lajša dušo; dvomi mu trgajo dušo; izbrisati sovraštvo iz duše; boriti se v duši / občutek krivde mu teži dušo vest; ima čisto dušo / razkril mu je svojo dušo misli, čustva; biti brez duše usmiljenja, sočutja; posvetil mu je vse moči svoje duše duha; pren. spoznati dušo mesta, umetnine // s prilastkom skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti; duševnost: spoznati mladostnikovo dušo; značilnosti ženske duše; vživeti se v dušo sočloveka // s prilastkom narava, čud: ima birokratsko, pogumno dušo; človek umetniške duše; je vesele duše in dobrega srca / mehka slovanska duša // ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše ti želim; v dno duše ga je bilo sram / v dno duše se je čutil ponižanega 3. ekspr., navadno s prilastkom človek, zlasti z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti: iskal je sočutno dušo; živel je med samimi kramarskimi dušami; bil je zlata duša; neka zlobna duša ga je zatožila / kot psovka odpri, pasja duša / njegov oče je duša dobrosrčen, ustrežljiv // knjiž. oseba, človek sploh: ti si prva duša, ki sem jo srečal; mesto šteje deset tisoč duš prebivalcev / kot nagovor: duša, dušica, pridi sem; tako ne bo šlo dalje, duša draga; ljuba duša, počakajte no malo / ekspr.: žive duše nisem videl na cesti nikogar; živi duši tega ne povej nikomur 4. z rodilnikom najvažnejši, najpomembnejši član ali del: postal je duša društva; mati je duša družine; publ. duša drame je konflikt 5. osrednji, notranji del česa: žogi je počila duša; duša kabla; žica z jekleno dušo 6. priprava s stenjem pri svetilki na olje: duša plava na olju ● ekspr. komaj se ga še duša drži je tako slab, da bo kmalu umrl; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; evfem. izdihniti dušo umreti; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; šalj. podpreti, privezati si dušo utešiti si žejo, glad; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; pog., ekspr. na dušo ji piha vneto ji prigovarja, dvori; star. vzeti kaj na svojo dušo prevzeti odgovornost, krivdo; vznes. njena podoba se mu je vtisnila v dušo zapomnil si jo je; to mu ni po duši mu ni všeč; tesno mu je pri duši čuti nedoločen strah; nihče ni vedel, kako ji je bilo tedaj pri duši kaj je občutila; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi ♪

   11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA