Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (10.776-10.800)
- dotík -a m (ȋ) kratkotrajno, popolno približanje: začutiti rahel dotik; redke snežinke so se pri dotiku z zemljo raztopile; opozoriti z dotikom roke / hruške so na dotik že mehke; pren. neprijeten dotik s človeško brezčutnostjo ∙ publ. priti v dotik z drugimi deželami spoznati jih, seznaniti se z njimi; z delavci prihaja vsak dan v dotik se shaja, se druži, govori z njimi ♦ elektr. napetost dotika napetost, ki se pojavi ob okvari na kovinskih delih električnih naprav in deluje na človeka ob dotiku; med. okužba z dotikom ♪
- dotíka -e ž (ȋ) star. dotik, stik: prepovedati vsako dotiko z bolnikom ∙ star. spominja se prijatelja, s katerim je pogosto prihajal v dotiko se je shajal, družil, govoril z njim; star. to vedo vsi, ki so bili z njim v dotiki so se družili z njim, ga poznali ♪
- dotíkati se -am se nedov. (ȋ) 1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika: veje se dotikajo; ne dotikaj se rane; z glavo se je dotikal stropa; pesn. zarja se je dotikala najvišjih vrhov ♦ geom. imeti v skupni točki skupno tangento 2. publ. na kratko, nekoliko govoriti o čem: dotikati se problemov; v živahnem razgovoru se je dotikal najrazličnejših vprašanj / pogovor se je dotikal dnevnih dogodkov 3. redko tikati se, zadevati: odločijo naj tisti, ki se jih to najbolj dotika dotikáje se: tekla je lahkotno, komaj dotikaje se tal dotikajóč se -a -e: ptica leti nizko, skoraj dotikajoč se gladine; dotikajoče se točke ♪
- dotikávati se -am se nedov. (ȃ) redko dotikati se: prsti so se dotikavali papirja ♪
- dotípati -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic dotípati se s tipanjem priti kam: v temi se je dotipal do vrat; v snežnem metežu so se dotipali do zavetja; s težavo se dotiplje k oknu; komaj se je dotipala v kuhinjo; redko ni se mogel dotipati vrat // knjiž. z razmišljanjem priti do česa: dotipali smo se do umetniških potez pesnikove osebnosti; dotipati se do osnovnih tez referata / ne more se dotipati do jasnosti ♪
- dotípkati -am dov. (ȋ) 1. končati tipkanje: tipkarica je dotipkala dopis 2. dodatno, zraven natipkati: dotipkaj še dve vrstici ♪
- dotíranec -nca m (ȋ) redko kdor dobi dotacijo: dotiranci sklada ♪
- dotírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) dajati dotacijo: družba dotira znanstveno delo; dotirati gledališče, revijo, raziskovalne ustanove; dotirati iz sklada dotíran -a -o: dotirane družbene dejavnosti; festivalske prireditve bodo morale biti dotirane ♪
- dotírati 2 -am dov. (ȋ) ekspr., redko prignati, privesti: tatu so dotirali na stražnico // zastar. izoblikovati popolnoma, do konca; dognati: prevajalec je prevod res dotiral ♪
- dotískati -am dov. (í) 1. končati tiskanje: dotiskati roman 2. dodatno, zraven natisniti: dotiskali so še tisoč izvodov dotískan -a -o: dotiskana pola; knjiga bo kmalu dotiskana ♪
- dotléjšnji -a -e prid. (ẹ̄) redko dotakraten, dotedanji: dotlejšnja podoba o pisatelju / dotlejšnje življenje ♪
- dotočíti -tóčim dov. (ȋ ọ́) dodatno, zraven natočiti: vzela je steklenico in mu dotočila vina v kozarec ♪
- dotólči -tólčem [ou̯] dov., dotólci dotólcite in dotolcíte; dotólkel dotólkla (ọ́) potolči, pobiti do konca: dotolkli so jih s puškinimi kopiti; s palico je dotolkel žival / sovražnik nas hoče frontalno dotolči ♪
- dotórej prisl. (ọ̑) star. tako zelo: oslabel je dotorej, da ni mogel vstati ♪
- dotrobíti in dotróbiti -im dov. (ȋ ọ́) končati trobljenje: trobentač je dotrobil ♪
- dotrpéti -ím dov., tudi dotŕpel; dotrpljèn (ẹ́ í) 1. končati, preživeti trpljenje: prestal je kazen, dotrpel / srce mu je pogumno dotrpelo poraz 2. vznes. umreti: bolnik je dotrpel / v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama ♪
- double kovina gl. duble ♪
- double scull double sculla [dúbl skúl in dábl skál] m (ū-ȗ; ȃ-ȃ) šport. tekmovalni čoln za dva veslača s po dvema vesloma: voziti z double scullom / dobila sta zlato kolajno v double scullu ♪
- doučíti se -ím se dov., doúčil se (ȋ í) redko izučiti se: učil se je za krojača, pa se ni doučil doučèn -êna -o: doučen mizar ♪
- douméti -úmem stil. -uméjem dov., tudi doúmel; doúmljen tudi doumét (ẹ́ ȗ, ẹ̑) popolnoma, do konca razumeti, spoznati: doumeti bistvo problema, smisel stavka; ne more doumeti vsega, kar se je zgodilo; prizadeval si je doumeti pisateljevo osebnost; doumela je to do dna ♪
- doumétje -a s (ẹ̑) knjiž. glagolnik od doumeti: globlje doumetje pesnikove osebnosti; doumetje pisateljevega dela; doumetje sočlovekovega duševnega sveta ♪
- doumévati -am nedov. (ẹ́) približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju: doumevati bistvo stvari; delavci so začeli doumevati, da je organizacija nujno potrebna / današnji rod pravilneje doumeva njegovo delo in pomen ♪
- doumljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da doumeti: lahko doumljiv tekst; smisel njegovih besed je težko doumljiv; fantu to ni bilo doumljivo ♪
- dovajálen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za dovajanje: skopati je bilo treba še dovajalne kanale ♦ teh. dovajalni jermen ♪
- dovájati -am nedov. (ā) povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu: deblo dovaja vejam hrano; dovajati kisik po ceveh; dovajati paro v peč; vodovod dovaja vodo iz gorskih studencev / redko nikoli niso dovajali neznancev v hišo vodili ♪
10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876