Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (10.453-10.477)



  1.      dóktorski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na doktorje: a) podelili so mu doktorski naslov; doseči doktorsko čast / kandidat je oproščen doktorskega izpita / doktorska diploma b) v teh hribih je doktorska služba precej naporna / ekspr. ima doktorski podpis težko čitljiv, nerazločen
  2.      doktrína  -e ž () 1. sistem teorij z določenega področja: izjava se ne sklada z marksistično doktrino; politična, socialna doktrina / Rousseaujeva revolucionarna doktrina 2. knjiž. nazor, načelo: pisatelj utemeljuje v delu svojo doktrino; moderne dramaturške doktrine; doktrina stranke o neizbežnosti vojne // nav. slabš. togo, neživljenjsko mnenje ali naziranje: ideja, ki se spremeni v doktrino, rodi fanatizem / njegove besede so le suha doktrina
  3.      doktrinár  in doktrínar -ja m (á; ) nav. slabš. kdor se natančno, togo drži doktrine: ni nikak doktrinar; ozkosrčen doktrinar; doktrinarji in dogmatiki
  4.      doktrinárec  -rca m () doktrinar: ozkosrčen doktrinarec
  5.      doktrináren  -rna -o prid. () nanašajoč se na doktrino: doktrinarna razlaga zakona; trditev doktrinarnega krščanstva / slabš.: profesorjeva doktrinarna vnema; znanost ne sme biti doktrinarna doktrinárno prisl.: govori suho, doktrinarno
  6.      doktrinárski  in doktrínarski -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na doktrinarje: doktrinarsko mišljenje; ostro je kritiziral njegovo doktrinarsko stališče
  7.      doktrinárstvo  in doktrínarstvo -a s (; ) nav. slabš. doktrinarsko mišljenje ali ravnanje: bojevati se proti doktrinarstvu; fanatično doktrinarstvo
  8.      dokúhati  -am dov.) skuhati do konca: fižol je trd, treba ga je še dokuhati
  9.      dokumentácija  -e ž (á) 1. glagolnik od dokumentirati: trditev je potrebna dokumentacije; obširna, vsestranska dokumentacija / ekonomska dokumentacija // redko dokumenti, listine: vojaška dokumentacija; dokumentacija poslanega blaga 2. podatki in strokovna literatura v zvezi z določenim delom, vprašanjem: za gradnjo šole so že pripravili potrebno dokumentacijo; za investicijske kredite je treba predložiti izčrpno dokumentacijo; izdelati, overiti tehnično dokumentacijo; objavili so dokumentacijo o podelitvi Nobelovih nagrad // zbiranje takih podatkov in literature: dokumentacija se je v zadnjem času močno razmahnila; oddelek za dokumentacijo
  10.      dokumentacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dokumentacijo: publikacija ima predvsem dokumentacijski značaj / dokumentacijski viri; dokumentacijsko gradivo / dokumentacijska služba
  11.      dokumentáren  -rna -o prid. () s katerim se kaj dokumentira, utemeljuje: dokumentarni podatki; dokumentarna literatura iz narodnoosvobodilnega boja; zbiranje dokumentarnega gradiva / delo ima razen umetniške vrednosti še dokumentaren pomen / dokumentarni film film iz posnetkov, narejenih v kraju, času, v katerem se dejanje godi
  12.      dokumentaríst  -a m () 1. ustvarjalec dokumentarnih filmov: to je sijajen dokumentarist; film znanega dokumentarista 2. redko dokumentalist: razpisati mesto dokumentarista
  13.      dokumentírati  -am dov. in nedov. () izpričati, podpreti kaj z dokumenti, utemeljiti: gradivo je treba dokumentirati; dokumentirati prošnjo, vlogo; dokumentirati podatke z risbami in grafikoni; statistično dokumentirati gospodarsko stanje / svoja proučevanja je tudi fotografsko dokumentiral; pren. to delo dobro dokumentira svojo dobo dokumentíran -a -o: predlogi so zadostno dokumentirani; razprava je obširno dokumentirana
  14.      dokupíti  in dokúpiti -im dov. ( ú) dodatno, zraven kupiti: blaga si vzel premalo, treba ga bo še dokupiti / ker je bila slaba letina, so morali živež dokupiti ∙ dokupiti leta prostovoljno plačati pokojninsko zavarovanje za čas, ko zavarovanec ni bil obvezno zavarovan; star. nevesti so dokupili leta dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti
  15.      dól  -a [tudi do] m, mest. mn. stil. doléh (ọ̑) star. dolina: doli in drage; potok teče po dolu; globok dol / pesn. dol in breg ∙ ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokolifiz. valovni dol točka v valu, v kateri je odmik navzdol največji; geogr. dol manjša, navadno stranska dolina
  16.      dôl  prisl. (ó) izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju, ant. gor: hoditi po stopnicah gor in dol; dol poglej; stopiti (s kolesa) dol / pisati tanko gor, debelo dol / s prislovnim določilom kraja: preselil se je tja dol na ravnino; zapihalo je od hribov dol; zavirati dol po klancu; pot zavije dol proti reki; ekspr. lasje ji segajo dol do ramen prav do ramen // v medmetni rabi izraža čustvo odpora, nasprotovanja, zahtevo po odstranitvi: dol korupcija; dol z izdajalci ● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; na nas gleda od zgoraj dol zviška, zaničljivo; hodi po sobi gor in dol sem in tja; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu; gor — dol pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš; ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; ekspr. eden dol, drugi gor — je že tako na svetu sreča ni stalna; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
  17.      dólar  tudi dolár -ja m (ọ̄; ) denarna enota Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih drugih držav: podjetje je izvozilo za tristo tisoč dolarjev izdelkov / ameriški, kanadski dolar ♦ fin. obračunski dolar dolar kot vrednostna enota za obračunavanje v kliringu // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop dolarjev
  18.      dólb  -a [b] m (ọ̑) redko izdolbina
  19.      dolbeníca  -e [b] ž (í) redko dolbenka
  20.      dolbílce  -a [b] s () manjšalnica od dolbilo: graversko dolbilce; koničasto dolbilce
  21.      dolbílo  -a [b] s (í) orodje za dolbenje: čevljarsko, mizarsko dolbilo; dolbila in dleta
  22.      dolbnják  -a [b] m (á) redko dolbilo: vztrajno je tolkel z batom po dolbnjaku
  23.      dólbsti  dólbem [b] nedov., dólbite in dolbíte (ọ́) 1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom // z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice 2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu
  24.      dólce  [-če] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja nežno, sladko
  25.      dólec  -lca [tudi c] m (ọ̑) redko majhna dolina, dolinica: griči in dolci Gorjancev

   10.328 10.353 10.378 10.403 10.428 10.453 10.478 10.503 10.528 10.553  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA